Ključna beseda: književnost

»Slovencem je predstavil moderno evropsko poezijo.«

»Ob smrti misleca, pesnika, esejista in dramatika Vena Tauferja se je posušilo tudi njegovo pero.«

»Poskusil sem ustvariti privzdignjen slog za opisovanje pritlehnih stvari: celega sveta hitre prehrane, pornorevij, seksšovov.«

»Imela sva odraslo izmenjavo mnenj, večinoma v tisku, in to je to.«

»Še tisti dan do poldneva sem nehal verjeti to, kar sem izjavil.«

»Sally Rooney je predvsem začela pisati v jeziku, ki je tudi naš, v jeziku, ki ni cringe, v jeziku, ki lahko meša telefone, računalnike, vsakdanji jezik, in zna to mešati na način, da se zdi pristno – da se res zdi, kot da se pogovarjamo s prijatelji.«

»Ljubezen, kakršno nam je prodajala popularna kultura, je bila od nekdaj ena od oblik kiča in ni zares obstajala. Mogoče je ljubezen, o kateri govori Sally Rooney, bolj resnična. Ona ne govori o ljubezni, ki bo za vedno, forever after, ampak o ljubezni, ki se zelo močno kaže v mimobežnih trenutkih.«

»Tako knjiga kot serija sta naredili izjemno veliko delo na področju tega, kako resnično deluje odnos med tema dvema človekoma. Če je vse, kar od ljubezni dobimo, samo tista telesnost, ki jo občasno vidimo na ekranu ali v opisih v knjigi, je dovolj.«

»Preračunavali so, kot da so čustva matematika. Želeli bi čutiti samo prijetna čustva, vse drugo pa pokopali. Kdaj bodo ugotovili, da ne moreš, če si ne dovoliš čutiti neprijetnih čustev, v polnosti čutiti niti prijetnih? Gre za ravnotežje. Gre za rast. Pa tako lepo bi lahko rasli drug ob drugem, se učili drug od drugega, si pomagali.«

»In ljudje. Dajemo si srca v upanju, da bodo ostala cela. Že predmeti se sčasoma obrabijo. Vsaka knjiga, ki jo prelistaš in držiš v rokah, je manj nova, ko jo vrneš na polico. Ko si izmenjaš srce, sprejmeš s tem tveganje. Nekateri si jih izmenjajo za vselej. Nekatera moraš dati nazaj. Veš, da bodo zrasla v drugih rokah, če so bile tvoje preveč nerodne in grobe.«

»Imaš samo neskončno časa, golo življenje. Ni to največ, kar lahko sploh kdaj imaš? Takrat nisem vedela, takrat sem se mučila z groznimi vprašanji kot: Kdo sem brez ljudi, ki me obdajajo? Kdo sem brez obveznosti, ki si jih nalagam ali mi jih nalagajo? Kaj imam v resnici rada, kaj rada počnem? V kaj oblikovati čas, ki mi je dan?«

»Književno prevajanje med domišljijo in 'botizacijo'.«

»Do zdaj sta oba sinova vztrajala pri stališču, da ne bo objavljeno.«

»Avgusta se vidiva je sad še zadnjega napora, ustvarjati proti vetru in proti tokovom.«

»Skoraj deset let po njegovi smrti sva ob branju ugotovila, da ima besedilo veliko močnih delov.«

»Z minevanjem časa pomen njegovega dela samo še raste.«

»V osmih kratkih zgodbah v Gluhi sobi – paradoksalno – vrvi od glasov.«

»Svet v njih se zdi nekam čudno zmaknjen in grozljiv, sanjski, a zato nič manj možen, če ne tukaj in zdaj, pa v bližnji prihodnosti.«

»Kot je v pogovoru pred podelitvijo nagrade povedala Kumerdej, vedno znova stopa na ozemlje, ki je tudi njej neznanka.«

»Po njegovih besedah gre za zelo dobre, odlične, pogumne in čustveno intenzivne knjige, ki jih avtorsko odlikujejo drzni koraki.«

»Sedem let se mi je odstirala Ljubljana skoz’ moja očala in me končno privedla do spoznanja, da sem porabski Slovenec. Da sem Slovenec. Na Madžarskem.«

»V resnici gre za notranje strukturiran roman, ki pa je zelo čustven; gre za glas neke ženske, ki je jezikovno zelo bogat, saj je moja junakinja pesnica...«

»Kajuh je bil vesel fant, vedno poln načrtov; s svojimi lepimi očmi je streljal sem in tja...«

»Nikola Tesla je bil zelo priden fant. Vse življenje se je rad učil. V nekem trenutku se je nekaj zgodilo. To je bilo verjetno v Gradcu, v Mariboru se je nadaljevalo. Ker je bil izjemno dober matematik in je imel tudi intuicijo, si je najbrž predstavljal, da lahko matematično predvidevanje uporabi v igrah s kartami.«

»Tako sem se najhitreje naučil, da vse lahko narediš na več načinov. Da so domneve ljudi različne in da je v različnih okoljih normalnost drugačna.«

»Andrić je zelo pomemben in odličen pisatelj. Dober bi bil v kateri koli književnosti. Zelo zanimiva je resnost, s katero se je lotil vsake naloge.«

»Prepričan je bil, da ljudem nekaj dolguje. Rekel je, da človek ne potuje iz sebične želje po veselju, temveč zato, da bi svojim ljudem prinesel zanimive zgodbe.«

»Mladim je govoril, naj se nikoli ne dvigujejo nad tisto, o čemer pišejo. Zlasti pri nadrealizmu mi ni všeč predpona nad.«

»izjemno intenzivna, poetična, čutna knjiga o vseh oblikah apetita«

»inovativen roman s presenetljivo nagajivim tonom«