Zdaj govori pisatelj

»Postal sem čuden stvor, ki ni znan toliko po svojih knjigah kot po življenjskih peripetijah.«

»Krog se je sklenil in tu sem se želel končno sprijazniti s tem, kar se je zgodilo in si vrniti mir v življenje. Stal sem tam, kjer sem skoraj umrl, na sebi sem imel novo obleko Ralpha Laurena in sem čutil, da sem ... cel.«

»Na sovraštvo – nož je prispodoba za sovraštvo – odzove ljubezen in ga nazadnje premaga.«

»Geza bači pripovejda.«

»Vidiš, tako je to. Prekleta bolezen in prekleta vojna.«

»Nisem si mislil, da bom živel v tako nenavadnem trenutku. Ko bo Bog skalnih višav in gromov, Gospod nad vojskami, Kyrios Sabaoth, kar najbolj boleče ponižal ljudi,ker jim bo dovolil početi, karkoli se jim zljubi,ker bo njim prepustil sklepe in ne bo rekel nič.«

»Ministrstvo za kulturo ne more zaradi poplav ali zaradi gradnje nove Grand Central Station na Jesenicah (ki bo, mimogrede, znašala približno toliko, kot znaša celoletni proračun ministrstva za kulturo) znižati plač zaposlenim na ministrstvu ali pa v gledališčih in muzejih. Lahko zniža le programska sredstva. Lahko torej, posredno seveda, zniža plače samozaposlenim na področju kulture.«

»Ravno tako ni mogoče prezreti, da v številnih državah knjige nič manj pomembnih avtorjev niti ne smejo iziti ali jih prepovejo po izidu, umaknejo s trga in tudi uničijo, če se avtorjem in založbam vseeno posreči kakor koli prelisičiti cenzuro in knjige natisniti.«

»In zato je knjiga spodbudila tudi zavest o tem, da imamo vsi ljudje enake pravice, tudi pravico do svobode.«

»Dokler oseba, ki nam vlada, ne bo izgovorila besede protifašizem, bo prikazen fašizma še naprej kužila dom italijanske demokracije.«

»Vprašanja o drugi svetovni vojni si zastavljamo, ker na intuitivni ravni razumemo, da je šlo v moralnem pogledu nekaj hudo narobe.«

»Tudi Wil začne z besedami: Nenadoma je zapadel sneg.«

»Da, to tudi. In skrije vsa znamenja specifičnega obdobja. Zato sem vesel, kadar nenadoma zapade sneg.«

»Tragedija je ravno v tem, da moralna obsodba na neki točki je potrebna.«

»Vsi Belgijci razumemo, kaj pomeni koncept dvoumnosti.«

»Vsi v Bruslju so korumpirani.«

»Ne razburjam se, češ da 'je zdaj moderno, v ospredje postavljati ženske'.«

»Ti si torej to. Tu si.«

»Zakaj zdaj? Ali res? Tako dolgo je že. Zakaj zdaj, po vseh teh letih?«

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Ko v vlogi bralca vemo, česar lik ne ve, ga želimo posvariti. Zbeži, Ana Frank, jutri bodo odkrili tvoje skrivališče.«

»Tistega dopoldneva v amfiteatru ni bilo videti varnostnikov – zakaj ne? ne vem –, tako da je imel napadalec do mene prosto pot.«

»Noža sploh nisem videl, oziroma se ga vsaj ne spominjam. Ne vem, ali je bil kratek ali dolg, širok lovski nož ali ozko bodalo, nazobčan kot nož za kruh ali zakrivljen nož ali nož na vzmet, kakršne imajo radi ulični nasilneži, ali pa morda celo mesarski nož, ki ga je izmaknil materi iz kuhinje. Vseeno mi je.«

»Rešpekt. Ponižanje. Podrejanje. To je štelo.«

»Rad spomnim bralce svojega prejšnjega eseja, da je pisana literatura dejansko stara približno 4500 let (plus minus nekaj stoletij, odvisno od definicije literature), vendar ne moremo vedeti, ali 4500 let pomeni starost, zrelost, mladost ali zgolj otroštvo.«

»George Orwell pa je bil prepričan, da je to 'ena najbolj odurnih zgradb na svetu'.«

»Ko sem Malega princa dobil v roke, me je vsega prevzel. Vedel sem, kakšno dragocenost držim v rokah, in sem se bal, da bi mi jo ugrabila kaka druga založba. A se je zataknilo že pri glavnem uredniku.«

»Na neki način so pisatelji skriti shizofreniki.«

»Kaj je 'bolgarska žalost'?«

»Klinika za preteklost ponuja eksperimentalno zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.«