Tema: Literatura

»Prvega moškega, ki je resnično razumel moj položaj ukrajinske umetnice.«

»Tanko je meja med ljubeznijo do sebe in do drugega ter zatiranjem in rušilnostjo.«

»V političnem in intimnem obstaja odprtost za zlo.«

»Ko je v domač poštni nabiralnik prispela vsakič sveža Literatura, sama pa nisem več živela na naslovu svoje družine, mi je mama redno sporočala, da je spet prispela tista moja knjiga.«

»Aja, seveda, oprosti, ampak če je videti kot knjiga, ko jo odpreš, se bere kot knjiga.«

»da revija neha izgledati kot knjiga«

»Za to je bila ključna sprememba formata, izbrali smo namreč nekoliko večji format, ki vpliva tudi na večje možnosti znotraj preloma in mreže strani.«

»S tem revija dobi večjo avtorsko noto in opaznost.«

»Želimo si skratka, da bi tako s kakovostnimi vsebinami kot z dobrim oblikovanjem ne le pritegnili pozornost sodobnega premišljevalca oziroma premišljevalke sveta, ampak da bi jih tudi na dolgi rok obdržali.«

»Napisati ta roman je bilo bistveno težje in bolj zahtevno, kot pisanje prvega dela trilogije«

»Poglej me, poglej, hodim, samo hodim, kot si si želela. Pot je pogum. Način, kako vase naseliš širni svet in ga vzljubiš. Šele potem ga znaš resnično deliti z drugimi.«

»Če jih pravzaprav sploh znamo prenesti in zlasti – zakaj jih ne znamo. Kdaj zberemo pogum, če ga zberemo? Zakaj ga ne zberemo?«

»Artikulacija spretna, stavčne strukture so gladko tekoče. Razpon besednega zaklada je širok, a naraven. Zanos je opisan v več vrstic dolgih povedih, ki se berejo kot mrzličen tok zavesti, od navdušenja kipeč čez vse robove. Avtorica z lahkotnostjo, skorajda mimogrede, izreka besede, za katere se zdi, da vsebujejo poanto naših življenj in bi jih lahko begajoče iskali leta. In to ji uspeva vedno znova.«

»Mama jih ni marala, očeta niso brigali.«

»Potem pa sem odšel gor, tja, kjer sem zdaj. Meje ni več in upam, da je nikoli več ne bo. Tu govorijo jezik moje mame in živijo kot pri njej doma v Istri.«

»Saj nimamo opravka s premočrtno, še manj pa izrazito deskriptivno pripovedjo.«

»Že teh nekaj osnovnih podatkov skupaj z dejstvom, da so v obravnavanem delu Janje Rakuš pogosto prisotne refleksije vprašanja o vizualijah, kaže, da imamo opravka z delom, ki si zastavlja vprašanje o barvi in s tem o pogledu, česar pa ne razume zamejeno, temveč tak vidik služi kot vstopna točka v prevpraševanje filozofskih pa tudi večnih vprašanj o družbi, medosebnih odnosih in drugem.«

»Tisto noč, ko sem to prebral, sem vedel, da bom to tudi napisal.«

»Joyce je bil tipičen Evropejec. Večino svojega odraslega življenja je preživel v celinski Evropi. Ko je bil v Trstu, je bil ta talilni lonec različnih narodnosti. Dublin je bil mesto njegove domišljije, toda fizična mesta, kjer je jedel in spal, so bila evropska mesta.«

»Joyce je za svoj roman menil, da je namenjen vsakemu moškemu in ženski. Ni pisal za akademike. V knjigi je veliko humorja in človeške topline. Veliko naših partnerjev je še ni bralo, a jo bodo prebrali zdaj.«

»Pisatelj je verjel, da mesto civilizira človeka, ga spremeni in obogati kot osebo.«

»Orwell si niti v najhujši nočni mori ne bi mogel predstavljati, da bo na Zahodu nastopila doba 'liberalnega totalitarizma' oz. totalitarnega liberalizma, in da se bodo ljudje – ločeni, precej izolirani posamezniki – vedli kot podivjana čreda.«

»Miselna policija Velikega brata ustrahovane državljane prisili v 'dvojno razmišljanje', hkratno vero v več protislovnih konceptov, kot je npr. geslo 'Vojna je mir, svoboda je suženjstvo.'«

»Jašin je bil prejšnji teden zaradi širjenja 'lažnih informacij o oboroženih silah' obsojen na osem in pol let zapora.«

»Preteklost vedno kot nekakšna pravljična, bajeslovna dežela.«

»Politika socialnega ozadja je omogočila, da je do holokavsta sploh prišlo.«

»Mnogo več mi pomeni, da imam bralce, ne pa nagrad.«

»Ker je ni, sem se spraševal, kako ljudje ne vidijo, da so to super stvari.«

»V povprečju napišem eno kriminalko na leto. Če je tisto leto pretežno slabo vreme, pišem hitreje.«

»Roman Mon Cheri und unsere demolierte Seelen pripoveduje zgodbo o odpuščanju na groteskni način. Navihane ženske, kot smo se naučili pri Vereni Rossbacher, so preprosto neustavljive.«