Omemba: Tomaž

»Razpršen, popolnoma nepregleden literarni prostor, ki omogoča veliko možnosti za objave, a samo na način nižanja standardov, zaradi katerega še tista kakovostnejša dela, ki vseeno sem in tja izidejo, ne dobijo primerne pozornosti, saj so že vsi pozabili, da kaj takega sploh obstaja.«

»da noben gib ni naključen in da je vse na svetu ravno prav urejeno«

»Teh starih ni mogoče kar tako ustrahovati, ker nimajo več česa izgubiti.«

»Zakaj bi se morala ravno odseliti? Saj imaš tukaj nas, frende.«

»Saj ima prijatelje. Ni ravno sam.«

»Biti dolgočasen, to je pa res dolgčas.«

»Backstabbing bitch.«

»If I had to choose between betraying my country and betraying my friend I hope I should have the guts to betray my country.«

»Teh starih ni mogoče kar tako ustrahovati, ker nimajo več česa izgubiti.«

»Zakaj bi se morala ravno odseliti? Saj imaš tukaj nas, frende.«

»Saj ima prijatelje. Ni ravno sam.«

»Biti dolgočasen, to je pa res dolgčas.«

»Gre za zanimivo zastavljen roman o socialnem življenju viharnega časa mladostništva.«

»Ne bo ničesar kriva, ker bo samo pomagala prijateljici.«

»To ni bil ekshibicionizem, to ni bilo izpostavljanje. Nismo šli na Triglav v supergah ali natikačih. Vsi smo bili zelo dobro opremljeni, tako, kot se gre v jamo. Voda je bila pod tisto mejo, do katere se še lahko gre v jamo.«

»To je bil izreden dogodek, kaj takega se v 30 letih ni nikoli zgodilo. Da bi vodnik to delal zaradi zaslužka? Nikoli. Sicer bi vodil horde ljudi v jamo, tako pa jih sprejme samo do sto na leto, čakalna doba je dve leti.«

»V bistvu je bila lepa izkušnja, a zame tudi stresna, grozna. Si anksiozen in nesproščen v določenih trenutkih, ampak poskušaš ostati pozitiven, misliti na družbo, ki jo imaš okoli sebe.«

»Potem te začne skrbeti.«

»V tako kratkem času, v 55 urah, še nisem spoznala toliko srčnih ljudi.«

»– o tem, kar zdaj pišem in kar ti zdaj bereš. In ker si tukaj zdaj, te lahko povabim, da se vključiš v stream 7. decembra, ko se bo tale zgodba zavezala. Takrat bom povedala, kaj so mi Nina, Zala, Branko, Jurij in Tomaž povedali. Pokazala bom fragmente/kompozicije, ki so jih ustvarili.«

»3. marca sem se udeležil sestanka, kjer nas je bilo okoli 15. Po enem tednu sem dobil sporočilo od prijatelja, ki je bil tudi na sestanku, da je okužen. Brez besed sem v službi vstal in šel domov. Od takrat sem v samoizolaciji.«

»Imel je vse tipične znake bolezni. Opozoril me je, naj bom pozoren na vse znake okužbe in se grem po možnosti testirat. Šel sem domov in od takrat sem doma.«

»Na virus se različno odzivamo, eni to lažje prestajamo, drugi težje. Niso vsi okuženi s sestanka v redu.«

»Vsem sem na široko povedal. Res sem opazil, da se nekateri okuženi obnašajo, kot da jim je nerodno, so tiho. Jaz sem vsem raztrobil okoli, še vedno kličem okoli in jih obveščam, naj bodo za božjo voljo doma, ker je to edini praktični način, da se ustavi širjenje.«