»Kako je bila struktura vzpostavljena, oblikovana, ne vemo in ne izvemo v filmu. V tem smislu film ne želi biti več, kot je.«

»Kako je igre v skupni državi doživljala Slovenija? Kaj smo jedli, kaj poslušali in brali, kakšne obleke smo nosili, kaj smo gledali po televiziji in v kakšnem stanovanju smo živeli? Za mnoge generacije je to izlet v 'dobre stare čase', za novejše pa okno v originalen svet 80. let, ki močno zaznamuje tudi današnjo popularno kulturo.«

»Med ljudmi krožijo govorice o različnih temah, a diskurz se spremeni, ko nekdo odpre določeno temo v javnem prostoru. Potem ne gre več za govorice, ampak za javno razpravo. Očitno se je to zgodilo tudi s fenomenom lova na ljudi v Sarajevu. S pričevanji, ki jih vsebuje film, zlasti dveh oseb, ki sta bili v osebnem stiku s tem pojavom, smo odstrli zaveso in zdaj vsak dan srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so za safari že slišali.«

»Čutili boste izgubo ljudi in sovražili boste, da so lahko ljudje tako okrutni. Če smo pozabili, kako nora je lahko vojna – ta film nas bo na to vedno opominjal.«

»Obstajala je struktura, ki je omogočala določenim ljudem, da s srbskih pozicij nad Sarajevom za plačilo streljajo na prebivalce obleganega mesta. Prišli smo do določene točke vednosti, od tu naprej lahko slutimo, ne moremo pa kategorično ničesar trditi.«

»Februarja 2019 me pokliče producent Franci Zajc in me povabi na pijačo nekam zelo na samo, kjer mi pove za fenomen lova na ljudi v Sarajevu. Ne verjamem mu.«

»Mesto dobro ve, kako je živeti brez vode in hrane, kako je, ko na mestnih ulicah umirajo otroci.«

»To je vprašanje odkritega poveličevanja in slavljenja zločinov, ki so bili zagrešeni v imenu ideje, ki na žalost nikoli ni bila dokončno poražena.«

»Menim, da je prav in moja dolžnost, da se tako odzovem na predstavljena dejstva v dokumentarnem filmu Sarajevo safari režiserja Mirana Zupaniča, po katerem so tujci, lovci na človeške glave, plačevali, da so med obleganjem Sarajeva streljali po nedolžnih civilistih.«