»Pripravljena sem narediti vse.«
»Nekaj dni sem preživel v ignoranci do svojih obveznosti in sveta okoli sebe, nato pa sem le moral priznati premoč vsega, kar me obdaja, da nadaljujem zastavljeno delo. Sedmo nadstropje.«
»Včasih nisem prepričana, če zares obstajam.«
»Zdi se mi, da namesto mene piše nekdo drug.«
»Naprej, samo naprej.«
»V tistih redkih trenutkih, kadar se mu je zdelo, buden je, je opazil, kako je vsakič za spoznanje bližje rešetkam.«
»Preden je zares prišel dopoldan, je Kristijan ugotovil, lakota se je le malenkostno pritajila, da bi ga zdaj močneje pestila.«
»Kot kava s smetano. Ne moreš biti samo bel ali samo črn. Popolnost je v kombinaciji, v pravem razmerju in sprejemanju različnosti. … Črnina bolezni me v bistvu pripravlja na belino onostranstva.«
»Pogled nekoga, ki kljub vsemu verjame v ljubezen in dobro, saj je otrok umrl za to, da bi ljudem pokazal pot nesebične ljubezni in dobrote.«
»Tako za popizdit težko je preživeti življenje in nikogar izdati, niti samega sebe.«
»Veter raje preiskuje noč kot dan.«
»Imel sem občutek, kakor da izjava sploh ni prišla do ušes sodelujočih.«
»Poslala je po enega tistih jajčastih in lepo rejenih kolačkov, ki jim pravijo 'magdalenice'...«
»To zgodbo z veseljem objavil, le on ne bi smel biti imenovan, ker je bil sila skromen mož.«
»Ne kot senca preteklosti, temveč kot luč in vzor prihodnosti.«
»Hostija slovenskega založništva.«
»Iščemo dobre in dobro napisane romaneskne zgodbe.«
»Začel sem pisati šele po 40. letu starosti, vendar se je to nato izkazalo za eno najmočnejših doživetij v življenju in največjo nagrado, kar bi jih lahko dobil.«
»Berite dobre knjige, življenje bo poskrbelo za vse ostalo.«
»Nagrada Kresnik danes stopa že v svoje četrto desetletje, nagrado smo obogatili, s cvenkom in vsebinsko. Ter tako na svoj način odgovorili državi, ki se sicer baha, koliko milijonov namenja kulturi, a jo v resnici skruni, diskriminira.«
»Kot človek postane kovač tako, da kuje, in harfist tako, da igra harfo, bo tudi on postal zaljubljenec tako, da se bo začel ozirati za ženskami.«
»Večino časa je bila zadovoljna s tem, da ga nima, značaja oziroma penisa, zavedajoč se, da je to ena omejitev manj, ena ovira manj na poti do svobode, ki jo je poimenovala kot svobodo izbire, izbiro pa sicer, kot vsi vemo, v veliki meri narekujeta značaj oziroma penis.«
»In če človek vidi delček celote, mu to prav nič ne pomaga, če v tuji mu besedi dihur prepozna (besedo) dih, ki jo pozna, ali pa ga zven neznane besede krma spominja na grm; približki ga prav nič ne približajo resnici, prav tako bi se lahko motil v celoti.«
»Umetnost je simptom, bodisi nezadovoljnosti bodisi nezadovoljenosti, in velika škoda je za svet, da nam njegovo sliko takole izkrivljeno podajajo prav ljudje, ki se v njem najmanj znajdejo. Umetnost je protinaravna, kriva vse družbene gnilobe, ja, ja, umetnost je kriva, ljubezniva, neusmiljena.«
»Zgodovina je pripoved, v večini napačna, / o dogodkih, večinoma nepomembnih, / ki jih ustvarjajo vladarji, / večinoma faloti, / in vojaki, večinoma bedaki!«
»Starine, ne pa crkovine!«
»Je pa res, da sem že od šestega leta hodil veliko v kino, tudi po dvakrat, trikrat na dan. /…/ Pri filmski režiji me najbolj zanima zgodba, ki jo napišem kot scenarist. /…/ Ko pišeš scenarij, si pol leta sam, tako kot takrat, ko pišeš roman. Potem pa greš na teren s sto ljudmi v ekipi.«
»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih.«
»Lipa suvereno zamahne z vejo in mimogrede odpihne lestev, motorko in avtorja, ki mu polomi par reber in ga trdo položi sebi k nogam.«
»Svoji ženi ali moji materi o svojih izkušnjah nikoli ni povedal ničesar.«