Ključna beseda: roman

»Ko gre moškim slabo, so ženske in otroci tisti, ki trpijo«

»Ampak kako naj razumemo neko deželo ali čas, če ne govorimo tudi o materah in kvirovski skupnosti?«

»Hotel sem še enkrat popisati obdobje rudarskih stavk, ki je bilo že neštetokrat literarizirano, ampak tokrat z ženske perspektive.«

»Ljudje ne verjamejo, da je revščina tema, vredna literature.«

»Veste kaj? V zvezi s to knjigo sem dal že okrog tri tisoč intervjujev, in vi ste prvi, ki ste to opazili.«

»Kadar ima moški težave z odvisnostjo, mu je 'dovoljeno' viseti v pubu, lahko se opoteka po ulici in se zapleta v pretepe.«

»Oh, če bi le imela fanta, če bi le imela moža, si včasih mislijo ženske, potem bi bilo vse v redu. In to ne bi moglo biti dlje od resnice.«

»Napisati ta roman je bilo bistveno težje in bolj zahtevno, kot pisanje prvega dela trilogije«

»Poglej me, poglej, hodim, samo hodim, kot si si želela. Pot je pogum. Način, kako vase naseliš širni svet in ga vzljubiš. Šele potem ga znaš resnično deliti z drugimi.«

»da bi se moral pesnik, ki zna tragiško pesniti, znati tudi komiško šaliti«

»socinženiring dvopredmetni študij, ki kombinira sociologijo in inženirstvo«

»da bi povsem lahko bilo vse čisto drugače«

»Po Ianovem pristopu smo pregledali primere več na raso vezanih izrazov v knjigah in odstranili številne posamezne besede ali pa jih zamenjali z izrazi, ki so danes bolje sprejeti, vendar vse to storili z upoštevanjem obdobja, v katerem so bile knjige napisane.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morala tega sramovati.«

»V romanu zelo malo prostora, da se izvleče na ta način.«

»Režiserko je roman Ljubimki pritegnil tako z zgodbo kot z jezikom.«

»Avtorici romana skušali dosledno slediti tudi v tem, da protagonistki nista žrtvi.«

»Vse, kar ta avtorica napiše, duhovito, ampak imaš občutek, da se temu ne smeš smejati.«

»Piš leze po dimniku kot revma po kosteh, bajta vzdihuje kot od privajene, ne prehude bolečine, lesna goba se napihuje kot kura pred spanjem: lahko bi tudi tako, v prispodobah, opisal, kar je slišal skozi priprta vrata. V resnici ni slišal ničesar, kar bi ga spominjalo na človeške glasove niti na glasove udomačenih živali.«

»Ogledal si jo je s spokojnim zanimanjem. Vse je videl, vse razumel. Z obraza ji je prebral, kako malo se ji je v življenju zgodilo.«

»… ubogo kot izložbena lutka, ki z izpahnjenimi rokami čaka, da jo bodo oblekli in ji nadeli lase; ganljivo kot okostje velike ribe, obeljeno od soli, na plaži iz vulkanskega peska, nastlani z nečednimi naplavinami.«

»Vojna se je končala, / odvisno od tega, katero vojno imamo v mislih: tiste, ki smo jih začeli mi, / tiste pred njimi, pred tisočletji in več, / tiste, ki so jo začele z mano, ki sem jih izgubljala in zmagovala – / te vedno cvetoče rane.«

»Lado Kralj z občutkom za dramo in z veliko mero ironije izrisuje večplastno vojno in povojno dogajanje, se poigrava z referencami iz literature in mitologije in prav po kraljevsko v eno združi komično in tragično.«

»V oddaji Izbrana proza objavljamo odlomek z začetka romana v interpretaciji Branka Jordana.«

»Mislim, da je magično takrat, ko nekaj verjamemo in se na podlagi tega odzivamo in tudi ravnamo.«

»Hitro sem ugotovil, da ne bo šlo tako, ker sem ugotovil, da moj spomin ne deluje, kot sem si zamišljal.«

»Rad rečem, da se moje mnenje oz. moja sodba zelo razlikuje od večine. Po mojih merilih je dober roman težko napisati, in dejansko jih je malo.«

»Hoja po vrvi, kjer je le malo postankov«

»Sprva se zdi, da gre za suhoparnega 'birokrata' z imenom Ivo Jež...«

»In to vas postavi na ministrstvo za promet in telekomunikacije...«