Ključna beseda: poezija

»Ko gledaš proti severu: gora ti poljublja čelo.«

»Prstne odtise sem, ko so bili odtisnjeni, izgubil.«

»Joj, voda, ki umivaš nekoga, ki se v tebi utaplja!«

»Vedno sem ta, kdor nisem, in nisem vedno ta, kdor sem.«

»V Idioritmiji, ki je 'ustvarjalna oblika sobivanja, kjer vsakdo upošteva in spoštuje tako svoj individualni ritem kot ritem drugega', Barbara Korun na različne načine razprostira, kako biti s seboj in kako živeti z drugimi.«

»Razpadli so mi vsi sistemi pravičnosti. Razpadel mi je jezik. Sestavljam ga nazaj.«

»poezija mi bo naravnala kosti / razvezala vozličke v hrbtenici / naoljila sklepe napela mišice / da me bo potem toliko laže / toliko bolj prepričljivo izničila«

»če obstaja je ne najdem / resnice / izgubljena med pozabo in / izmišljijo«

»Stojim ob oknu in znojim svoj Jaz ven iz telesa.«

»Nikoli ne vemo, kje smo, / ne neki gozdni poti na svetu, v vetru, / na neki sliki, na nekem listu papirja, / 'tukaj' je smrtonosna beseda.«

»Človek je zgolj material, jezik je zgolj / material. Telesno meso je zgolj material.«

»Miza, stoli, rob in noga, / to ne more biti vsa zaloga.«

»V otroštvu je življenje celo, nato se le še kruši.«

»Naravnost noter do skrajnih meja«

»Plundro je pobralo čez noč in vrabci so pri zajtrku.«

»Zgodovina se je v največji meri pravzaprav narobe dogodila.«

»Egocentrik sem, ki zna poslušati.«

»Stric Willie je umrl na način, ob katerem bi se tudi sam od srca nasmejal, če bi se le mogel.«

»Krištof je vtikal namazane kose kruha v zadovoljni mehki obraz sredi okroglaste glave.«

»Veliko je pesnikov, ki imajo dovolj poguma, da se zazrejo v prepad, a zelo malo je tistih, ki imajo dovolj poguma, da se soočijo s srečo in pišejo o njej, in to je tisto, česar sem si želel biti sposoben v svojem pisanju.«

»bo do poroke vse mimo«

»Ta nevesta zdravi svoje rane tako, da piše in govori pesmi«

»kje padejo maske in kje se pokažejo rane«

»To ni moj življenjepis, temelji pa na nekih mojih izkustvih, ki so zelo močna«

»To nas določa in oblikuje pri izražanju in ustvarjanju ter je zanjo neskončen vir tako ustvarjalnega materiala kot samospoznavanja«

»Mili, materi, materinščini«

»Čeprav ponekod neenakomerno, Šerbedžijeva Ne okreći se, sine uspešno korespondira s tem časom primanjkljaja koncertnih in kulturnih vsebin, ki niso povezane s televizijo in spletom, ko so naši spomini, tako ali drugače, zgolj duhovna hrana in pomemben vir čustvenega življenja.«

»Gre za nekakšno pesniško skladbo našega prostora in časa, ki nič ne skriva, vse vrže v ksiht ter prepriča z radostnim besom.«

»Če se je Ljubav ukvarjala s poskusom premika v sedanjosti, da bi se prihodnost sploh lahko zgodila, v Telesu postane jasno, da se premiki lahko dogajajo le v pokončni, gibki zasidranosti v telo, ki ni spoznano kot enostno, ampak nekakšna monada mnoštvenosti, prečijo ga zgodovine in možne prihodnosti, osebne, družinske, transgeneracijske, manjšinske, razredne. V pesnitvi se subjekt skozi telo odpre in da govoriti tem mnoštvenostim do roba izčrpanosti.«

»Poezija lahko vzbuja lepa čustva, včasih pa tudi kaj drugega.«