Ključna beseda: poezija

»V otroštvu je življenje celo, nato se le še kruši.«

»Naravnost noter do skrajnih meja«

»Plundro je pobralo čez noč in vrabci so pri zajtrku.«

»Zgodovina se je v največji meri pravzaprav narobe dogodila.«

»Egocentrik sem, ki zna poslušati.«

»Stric Willie je umrl na način, ob katerem bi se tudi sam od srca nasmejal, če bi se le mogel.«

»Krištof je vtikal namazane kose kruha v zadovoljni mehki obraz sredi okroglaste glave.«

»Veliko je pesnikov, ki imajo dovolj poguma, da se zazrejo v prepad, a zelo malo je tistih, ki imajo dovolj poguma, da se soočijo s srečo in pišejo o njej, in to je tisto, česar sem si želel biti sposoben v svojem pisanju.«

»bo do poroke vse mimo«

»Ta nevesta zdravi svoje rane tako, da piše in govori pesmi«

»kje padejo maske in kje se pokažejo rane«

»To ni moj življenjepis, temelji pa na nekih mojih izkustvih, ki so zelo močna«

»To nas določa in oblikuje pri izražanju in ustvarjanju ter je zanjo neskončen vir tako ustvarjalnega materiala kot samospoznavanja«

»Mili, materi, materinščini«

»Čeprav ponekod neenakomerno, Šerbedžijeva Ne okreći se, sine uspešno korespondira s tem časom primanjkljaja koncertnih in kulturnih vsebin, ki niso povezane s televizijo in spletom, ko so naši spomini, tako ali drugače, zgolj duhovna hrana in pomemben vir čustvenega življenja.«

»Gre za nekakšno pesniško skladbo našega prostora in časa, ki nič ne skriva, vse vrže v ksiht ter prepriča z radostnim besom.«

»Če se je Ljubav ukvarjala s poskusom premika v sedanjosti, da bi se prihodnost sploh lahko zgodila, v Telesu postane jasno, da se premiki lahko dogajajo le v pokončni, gibki zasidranosti v telo, ki ni spoznano kot enostno, ampak nekakšna monada mnoštvenosti, prečijo ga zgodovine in možne prihodnosti, osebne, družinske, transgeneracijske, manjšinske, razredne. V pesnitvi se subjekt skozi telo odpre in da govoriti tem mnoštvenostim do roba izčrpanosti.«

»Poezija lahko vzbuja lepa čustva, včasih pa tudi kaj drugega.«

»Kaj je ime? / To, čemur roža pravimo, dišalo / bi prav tako lepo z imenom drugim.«

»Če bo iztrebljeno ime, bo ostala ljubezen, / ostala bova ti in jaz – celo v smrti, / četudi le kot mit.«

»Moja ljubezen pa, tisti najmočnejši del mene, / midve bova zanje kot vrtnica – / Ne, kot njen vonj: / nepokoren svoboden.«

»Nič 'po' nisem. Sem hrvaški in južnoslovanski pisatelj, to je moja opredelitev. In evropski pisatelj.«

»Če ne razumeš dela, ne delaš.«

»Delaj pravilne odnose, človek, / delaj si zaloge za zimo, / bi moral reči.«

»On je kot pika na črnem nebu / in je nepomemben, / ampak ne zna biti nepomemben.«

»Tokratna izvedba Poezije na mestnih ulicah ohranja lansko novost; gre za interakcijo besede in podobe, za sodelovanje besednih in likovnih umetnikov, za simbiozo poezije in ilustracije.«

»Tako smo združili dve najpomembnejši plakatni sestavini, besedno in vizualno izraznost. S tem skušamo približati najširši javnosti tako poezijo kot likovna dela mladih ilustratorjev, in to na mestih, kjer jih običajno pričakajo agresivni komercialni plakati, zdaj pa so to mesta estetskega užitka in premisleka o sebi in svetu.«

»V preobilici dela sem pozabil nanje, in ko sem jih spet našel, sem jih prebral, tudi pod vtisom, da sem kot urednik zamočil, ter bil naravnost presunjen.«

»Vsaka pesem zase učinkuje kot zvočni roman, dramaturgijo cikla pa usmerjata vodilna življenjska motiva: ljubezen in minljivost.«

»Takšne snovi se nabirajo v ljudeh. V vsakem človeku posebej. Ampak 'čarovnija' se zgodi le takrat, ko se sestanemo. Takrat zaživijo. Tudi od tistih od prej. In takrat smo mi – mi.«