Ključna beseda: pisatelj

»Neverjetno se mi zdi, da ni bolj slaven, kot je.«

»Vizije vam bom prinesel kot pesmi.«

»Trudim se, da bi izkušnjo branja naredil vznemirljivo.«

»No, ampak v resnici rad dajem izjave tipa 'Nikoli ne bom napisal dolgega romana!'«

»V sodelovanje sem torej privolil, ker sem hotel sodelovati z Robertom Eggersom.«

»Oh, dal vam bom vedeti.«

»Ne berem več tako hitro, kot sem bral prej, vendar ... pišem knjigo.«

»Poskusil sem ustvariti privzdignjen slog za opisovanje pritlehnih stvari: celega sveta hitre prehrane, pornorevij, seksšovov.«

»Imela sva odraslo izmenjavo mnenj, večinoma v tisku, in to je to.«

»Še tisti dan do poldneva sem nehal verjeti to, kar sem izjavil.«

»Tako kot nam v življenju ne pomaga in nas ne moti zavedanje o tem, kaj nas čaka (...). Prav tako lahko veste prav vse o Goethejevi pisavi, pa vam to prav nič ne pomaga pri začetkih vašega pisanja. Kajti pišemo z znanjem, telesom, spominom, nadarjenostjo, pišemo s svojim življenjem, zanj pa ni priprav.«

»Nekoč je bilo …«

»V končnem izboru smo ostali s svojimi romani trije finalisti, dva odlična italijanska avtorja, Paolo Malagutti in Matteo Melchiore, vsi trije iz milanskih založb, onadva iz znamenite založbe Einaudi, jaz sem priplul na Tezejevi ladji, tako se imenuje založba, ki je izdala mojo knjigo (La nave di Teseo). In smo sedeli v dvorani in čakali. Osemčlanska žirija kritikov, v večini kritičark, je zasedala, medtem ko je že potekala prireditev. Nimam rad takih stresnih situacij. Pri nogometu veš, zakaj si zastreljal enajstmetrovko, tu pa lahko samo čakaš, kaj bodo odločili.«

»Moj roman je pač žirijo prepričal malenkost bolj (...) Gotovo jim moja, se pravi naša slovenska zgodba pripoveduje nekaj o njih samih, tudi Italija pozna podobne človeške pretrese (...) recimo Elsa Morante v svojem romanu Zgodovina (Storia). Vesel sem, ker je izmišljena in hkrati resnična zgodba iz Maribora postala nekakšen univerzalni spomin na vojno. Ki žal še zmeraj traja (...) ne samo v naši percepciji – če samo pomislimo na vse, kar se ta hip dogaja v Ukrajini.«

»Roman je subjektivna epopeja, kjer si avtor izprosi dovoljenje, da obravnava svet na svoj način.«

»Ta vojna ni moja in moj namen je le preživeti strašni čas in se vrniti domov.«

»Nisi na pravi strani zgodovine.«

»Ko sem zagledal sonce, je bilo to rjavo. Odločil sem se, da bom napisal svojo prvo knjigo.«

»Naše življenje je polno utvar in strasti – stvari, v katerih zmaga satan.«

»Urednik je Satanov tango objavil predvsem zato, da bi dokazal svoj pogum in avtonomijo. Kot vem, je bil pred tem na visokem položaju pri tajni politični policiji.«

»Vsako leto slišim, da sem nominiran za Nobelovo nagrado, a sem že star in upam, da se to ne bo zgodilo.«

»Virus poetične norosti nam je v latinskoameriško kulturo v precejšnji meri vbrizgnil dobri stari Miguel de Cervantes.«

»Zakaj se zdi, da v tragedijah postanemo boljši ljudje? In zakaj prizadevanja za skupno dobro uplahnejo takoj, ko so razmere za življenje stabilnejše, in se, tako se zdi, čez noč spet spremenimo v samozadostne pošasti?«

»Oblike, ki jih prevzema to 'izničenje', se razlikujejo glede na kulturne značilnosti, toda trgovanje z ljubeznijo in prijateljstvom je podobno na vseh koncih sveta.«

»Twitter mi je enako tuj kot Lady Gaga.«

»Preteklost vedno kot nekakšna pravljična, bajeslovna dežela.«

»Politika socialnega ozadja je omogočila, da je do holokavsta sploh prišlo.«

»polnokrvni gledališki človek par excellence«

»Umrl je v starosti 91 let. Zdaj sem mirna. Ker mu ne bo treba več trpeti.«

»Ni dovolj biti samo avtor uspešnic. Proti krivicam, o katerih pišete v svojih knjigah, se morate boriti.«