Ključna beseda: pisatelj

»Fran Saleški Finžgar je bil vsestransko nadarjen človek, ne samo pisatelj, dramatik in duhovnik, temveč se je lotil praktično vsega.«

»In res je, kamor koli je šel, povsod je za seboj pustil neizbrisne sledi.«

»Finžgar je bil zelo napreden človek, ki mu ni bila mar politika, temveč usoda slovenskega naroda in slovenske pisane besede.«

»Imamo veliko srečo, da je skrbnik Finžgarjeve zapuščene njegov pranečak, etnolog Janez Bogataj, ki nam je pred leti uredil čudovito razstavo, tako da so na ogled mnoge fotografije in nekateri pisateljevi osebni predmeti.«

»Z vsakim branjem se knjiga na neki način znova rodi in je vedno malo drugačna. To omogoča ta čudež branja.«

»Velikokrat v življenju sem pravzaprav stvari postavil na kocko, kar je zelo negotovo. Ampak ko so se mi pokazale neke srečne okoliščine, sem jih zmeraj uporabil.«

»Nikoli, ko pišem knjigo, ne razmišljam o filmu, o ekranizaciji. Ker se ta moj romaneskni postopek in pisanje scenarija zelo razlikujeta.«

»Nisem odraščal z leti.«

»Nič. Naj prehodi znova to pot, brez tega, da bi kaj vedel o starem Feriju.«

»Govoriti o ljubezni brez cinizma, brez ironije, brez ironične distance.«

»Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli.«

»Preteklost in sedanjost, znanost in književnost v delu prepletajo v strastnem zagovoru upora proti nacionalizmu in podpihovanju k vojni.«

»Živeti svoje življenje.«

»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije.«

»Pisatelj je v nasprotju s kantavtorjem pravi svobodnjak.«

»Posebej zdaj, ko že leto dni ne morem biti kantavtor, me je pisateljevanje popolnoma prevzelo.«

»Elemente iz protestantizma in reakcije – protireformacije, opažam tudi v današnjih časih in 2. polovici 20. stoletja.«

»Brina je zame zmagovalka zgodovine. Postavila se je zase, sama si je izbrala ljubimca, za kar je bila na koncu skozi čas nagrajena.«

»Tista Bileća 'Dole kamen, gore nebo .... O, Bileća, bog te jebo...', in moja Bilećanka sta na zato diametralno nasprotnih straneh.«

»S širokim zamahom celostnega avtorja Dušan Jovanović predstavlja ključno avtoriteto prenove sodobnega dramskega jezika in odrskega izraza v slovenskem gledališču.«

»Bil je eden najvidnejših v zgodovini slovenskega gledališča.«

»Dušan. Oranžni veter, hlastač, impulzivni voznik, glasni orjak, gromoglasni smejalec, zadihani dramatik.«

»Nekoč je živela Nina, ki je imela na levi nogi tatu. Bil je lep in bil je za vedno. Ko je umrla, so jo upepelili. Tatuja potem ni bilo več. Ni bil za vedno.«

»Nekoč je živel Tomaž, ki je pisal zabavne stvari. Ravnokar jih bereš.«

»Nekoč je živel Vid, ki je bil slep. To je bilo smešno vsem, razen njemu. No, tudi njemu je bilo malo smešno.«

»Izgubil sem mentorja, navdih in, kar je najpomembnejše, prijatelja. Takega, kot je on, ne bomo več videli.«

»A to ni bilo stališče, ki so ga zavzeli svetovni mediji; enoglasno so se odločili, da knjiga ni samo avtentična, ampak nekakšno mesijansko sporočilo z 'druge strani'. Meni ni preostalo drugega, kot da sem v otrplem osupljenju opazoval, kako je knjiga lezla po lestvici najbolje prodajanih, komentatorji pa so jo eden za drugim razglašali kot 'pravo stvar'.«

»Nisem bil niti vzoren oče niti vzoren mož – in kot takega se niti nočem prikazovati.«

»Tavanje na mestu, kjer 'je očitno, da ga imajo vsi vrh glave, in sicer dokončno, ker on za razliko od urnega kazalca ni kazal ničesar, ni pomenil ničesar, kar pa je najbolj motilo svet, če je ta svet sploh kaj motilo, seveda, je bilo v prvi in zadnji vrsti to, da je bil za ta svet ništrc, samo hodil je in bil brez vsake vrednosti, tako je prišel tudi čas, ko se je po tem svetu gibal že tako, da ga v strogem pomenu besede sploh niso več opazili […]'«

»Ne potrebujem ničesar od tu.«