»Potem se pa usedimo, je rekel Mendel.«
»A zdaj pa se boš še norca delal iz nas in nam pravil, da si nek svobodni umetnik!«
»To je razkošje! Novica o nagradi me je razveselila, tem bolj, ker jo bom dobil v Sloveniji, kar bo zame prav poseben dogodek.«
»Občutki so – bom kar odkrito povedal – žalostni. A mislim, da imamo Slovenci še toliko vrednot, da bomo to popravili.«
»Njegova osredotočenost na detajle! Njegova izjemna pozornost na to, kar mu govorim. Veliko zanimanje za reči, ki jih ne vidiš, ker so preblizu. Ker jih imaš vse dni pred nosom. Mislim, da me je razorožilo prav to. Iluzija, da imam ob sebi pisatelja.«
»Potegnem številko iz avtomata in čakam, da se prikaže na ekranu, ki me napoti k nekim vratom.«
»Kako ti je ime? Nimam imena, le neka zasrana številka sem!«
»Morda pa tudi manj. In v teh časih bi to bilo že neskončno veliko.«
»Od vsega začetka sem si vsako knjigo zamislil kot celoten umetniški projekt … Že pri pisanju besedila imam v glavi ideje za grafiko in predvsem za naslovnico.«
»O, Cankar, če bi bil Danec, če bi bil Norvežan ali Holandec ali Finec, bi že zdavnaj zate slišal cel svet.«
»Trideset, šestintrideset ali štirideset knjig si napisal, celo malo knjižnico, pa vse remekdela, globoka in polna tihe lepote.«
»Piko na i«
»Tvoja zadnja, tvoja vojna knjiga Podobe iz sanj je kot niz biserov, kot solze, izjokane iz najglobljega srca in pretvorjene v prečiste, prekrasne kristale.«
»Če bi ljudje imeli kaj zdrave pameti, bi se znebili Mobyja Dicka in kot zgled ameriškega epskega romana navajali Osamljeno golobico.«
»Rad si izmišljujem stvari. Preprosto pišem, pač.«
»Zgradba dolgega romana je res kompleksna naloga. Ne verjamem, da je veliko pisateljev, ki bi svoja najboljša dela napisali po 60. letu.«
»Ne, ne, prav beden opazovalec sem. Pač pa sem dober opazovalec, ko pišem.«
»Te pa so me pripeljale v živobarvne situacije.«
»Berete vse mogoče zgodbe in jih potem pripovedujete po svoje?«
»Pa to je vendar neverjetno, kar pripoveduješ!«
»Fran Saleški Finžgar je bil vsestransko nadarjen človek, ne samo pisatelj, dramatik in duhovnik, temveč se je lotil praktično vsega.«
»In res je, kamor koli je šel, povsod je za seboj pustil neizbrisne sledi.«
»Finžgar je bil zelo napreden človek, ki mu ni bila mar politika, temveč usoda slovenskega naroda in slovenske pisane besede.«
»Imamo veliko srečo, da je skrbnik Finžgarjeve zapuščene njegov pranečak, etnolog Janez Bogataj, ki nam je pred leti uredil čudovito razstavo, tako da so na ogled mnoge fotografije in nekateri pisateljevi osebni predmeti.«
»Z vsakim branjem se knjiga na neki način znova rodi in je vedno malo drugačna. To omogoča ta čudež branja.«
»Velikokrat v življenju sem pravzaprav stvari postavil na kocko, kar je zelo negotovo. Ampak ko so se mi pokazale neke srečne okoliščine, sem jih zmeraj uporabil.«
»Nikoli, ko pišem knjigo, ne razmišljam o filmu, o ekranizaciji. Ker se ta moj romaneskni postopek in pisanje scenarija zelo razlikujeta.«
»Nisem odraščal z leti.«
»Nič. Naj prehodi znova to pot, brez tega, da bi kaj vedel o starem Feriju.«
»Govoriti o ljubezni brez cinizma, brez ironije, brez ironične distance.«