Ključna beseda: pisatelj

»Ko pripovedujem o svojih poteh … ne skušam naslikati podobe dežel in ljudi … ampak samega sebe, svojo lastno 'pokrajino'.«

»Želim živeti do zadnjega večera«

»Nemčija je izgubila velikega človeka in pisatelja svetovnega slovesa«

»Kako sem, ah, molila v želji strastni / Ljubezen in Nebo: »Naj to ne mine!« / A daleč bil moj up je od resnice.«

»Mislim, da bom snela rokavice. Tu notri je zmrzal ... K srcu se mi stiska ledenik.«

»Pomislim, da si zaradi blišča elegantnih oblek in solzavih oči posesivnih mater pesmi Gaudeamus igitur vse od maturantskega plesa nikoli nisem prevedel v celoti.«

»Delo novinarja je natanko takšno, kot da si siva miška na orgiji. Vedno znova se znajdem na res čudoviti prireditvi, kjer se imajo vsi prekrasno, se prešerno smejijo, jejo, pijejo in v sobi zadaj tudi seksajo, jaz pa stojim ob strani in si o vsem skupaj delam zapiske.«

»Otrokov obraz je pod brazgotinami čudno nedotaknjen, oči nenavadno nedolžne. Tepejo se s pestmi, z nogami, s steklenicami ali z noži. Vseh ras, vseh rodov. Možje, katerih govor je podoben godrnjanju velikih opic.«

»Ne le češka, ampak tudi svetovna književnost je izgubila enega največjih sodobnih pisateljev in enega najbolj prevajanih pisateljev.«

»Kundera s svojim delom nagovoril cele generacije bralcev na vseh celinah. Za seboj je pustil izjemna romaneskna, pa tudi izjemna esejistična dela.«

»Spoznal sem ga kot velikega človeka, ki je naredil toliko za prepoznavnost Češke kot nihče drug.«

»Njegovo razmišljanje o temeljnih vrednotah evropske kulture, njegovo zanimanje za posameznika in njegov prispevek k zgodovini romana so in ostajajo nezamenljivi.«

»Ves čas ga je spremljala senca disidentstva oziroma uporniške drže zoper enoumja za železno zaveso.«

»Roman vedno pametnejši od svojega avtorja.«

»Na božji tron namreč postavim svojega ata.«

»Šestdeset let je izkazoval nenehno predanost svoji veščini ter raziskovanju neskončnih možnosti in moči pisane besede.«

»Vsaka smrt posameznika stoji za vse druge smrti.«

»Ne pretvarjam se, da razumem ženske.«

»Moje življenje je bilo vedno tako. Ravno na točki, ko je bilo vse zelo, zelo temno, se je nekaj obrnilo.«

»Želel bi si, da bi knjigo prebrali tisti, ki jo bodo cenili. Da bi si želel, naj jo prebere veliko, čim več ljudi? Pa kaj potem, če jo?«

»Drzno si zamisli prihodnost, v kateri ni nobenega upanja več, a se v njej oče in sin, ki sta eden drugemu cel svet, prebijata s pomočjo ljubezni.«

»Kako slikaš? / Z jezikom. / Kako le? / Moj jezik je ud. / Ud? / Da. / Strašna mišica.«

»Ko stegnem jezik, / mi ga smrt nazaj pospravi.«

»Sin umori očeta. / Kaj očeta? / Dva očeta!«

»Ti pizda, / oče! / Smrt se mi upira, / pogoltne me. / Ti me streš, / da me ona očedi.«

»Dlje ko sem se gledal, bolj se mi je dozdevalo, da tisto nisem jaz, temveč neki tujec, ki ga nisem še nikoli videl.«

»Svet se nas bo naveličal in si poiskal druge gospodarje; kar se nam je zdelo modro, bo postalo dolgočasno; kar priznavamo za lepo, bo morda veljalo za odvratno.«

»Zaklepal sem njena vrata, da se ne bi slučajno skušala utopiti, nisem ji pustil nobenih sveč in vžigalic, da se ne bi zažgala.«

»Nisem manjšinska glede idej, ki jih razvijam skozi literaturo.«

»Težko vas je 'popredalčkati'. Dobrodošel pa bi bil kak slovenski prevod, denimo.«