»Lepo je bilo, ko so me v času rehabilitacije ljudje ustavljali in mi zaželeli, da se hitro spravim k sebi. Tovrstna slava je dobrodošla.«
»Sem kar izkoristil ta konec leta.«
»Neskončno sem hvaležen in to znam ceniti. Tisti pomisleki, ki so se pojavljali na začetku, da se bom naveličal pisanja in da bom moral najti kaj novega, so se zdaj polegli.«
»Želel sem si vzeti več časa, da bi bilo to, kar dam od sebe, dobro.«
»Nesreča se lahko zgodi, tudi če narediš vse prav.«
»Plezal bo dalje, kam in kdaj, pa za zdaj prepušča prihodnosti.«
»Stojim ob oknu in znojim svoj Jaz ven iz telesa.«
»Nikoli ne vemo, kje smo, / ne neki gozdni poti na svetu, v vetru, / na neki sliki, na nekem listu papirja, / 'tukaj' je smrtonosna beseda.«
»Človek je zgolj material, jezik je zgolj / material. Telesno meso je zgolj material.«
»Miza, stoli, rob in noga, / to ne more biti vsa zaloga.«
»Zaspal sem sredi premišljevanja, da bi, če bi me kdo vprašal, kaj sem naredil v vsem dnevu, izbral lažjo pot in odgovoril: 'Nič.'«
»Piši, ti samo piši, kaj vse si pokradel na begu, kje vse si vlamljal, vse napiši!«
»… pisatelj sedi v svojem jebivetrskem stolpu in znova našteva vse svoje travme, blodnje in privide. Kako nizko je padla naša največja založba, da v elitni zbirki Kondor objavi nove in nove ponovitve o avtorjevi težki mladosti, kar je njegova tržna niša. Povedati pač moramo, da smo naveličani te ene in iste zgodbe.«
»… so se izgubili v vetru pozabe nič, nič, nič, manj kot nič …«
»A je pomembno biti le sLOVEnski pisatelj?«
»V tuji sobi sedim na robu postelje ugaslega ognjišča, ob tuji ženski, ki govori in govori o ognju, strmim v leno zeleno reko, ne vem, kdaj smo ubili otroka v sebi, potohodcev ni več, za vse plačaš, te mrtve ptice, hijene in kače, to trganje, ta kepa pepela, žalost v njenem pogledu, nemoč in golo telo, ki leži v hladu pozabljenih ljubljenj, samo koraki po stopnišču pozabe in odmev zvona.«
»Noetovo življenje in delo sta se dotaknila življenj milijonov bralcev po vsem svetu.«
»Avtor svetovnih uspešnic Wilbur Smith je umrl nepričakovano na svojem domu, ob jutranjem branju in pisanju, ob njem je bila njegova žena Niso.«
»Njegova knjiga Ko se lev hrani, je veljala za najdaljšo zgodbo v zgodovini založništva, saj je opisovala tri generacije skozi tri stoletja.«
»Pisal sem o črncih in belcih. O lovu in rudnikih zlata, o pijančevanju in ženskah.«
»Želim si, da se me spominjajo kot nekoga, ki je dajal užitek milijonom ljudi.«
»Mogoče boš postal pisatelj.«
»Vsekakor je bil eden naših največjih sodobnih piscev, zlasti v televizijskem žanru.«
»Tudi če ne bi napisal nič drugega kot Kam gredo divje svinje, bi mu bila hrvaška kultura dolžna toliko kot le redkokateremu našemu pisatelju v prejšnjem stoletju.«
»'Tičim' v transcendenci imanence – ne na 'nebu', ampak kar v teh zemeljskih tleh iščem tisto do absurda oddaljeno in skrito 'božje.'«
»Moja literarna generacija se je uprla tako socrealistični 'lopatarski' poeziji kot tudi obnovljenemu romantičnemu realizmu...«
»Njegovo življenje se zrcali v avtobiografskih elementih tako njegove poezije kot proze.«
»Mole je bil človek dveh domovin – slovenske in poljske, poljske in slovenske.«
»Njene zapletene ustvarjalne procese je razbiral v najširših časovnih razponih in civilizacijsko-kulturnih prostranstvih.«