Ključna beseda: pisatelj

»Spoznal sem, da bi avtor, če bi opisoval 'armensko kraljestvo', popisal anekdote, ki so se širile po mestu.«

»Pobeg, podzemni rov, streli – slikovit konec, ki bi izpostavil to epizodo, kot da se je svet tam ustavil.«

»Zaprl je vrata in se s hrbtom naslonil nanja. Tema ga je zagrnila kot pasta za čevlje, malo se mu je celo zavlekla v usta, da je moral pljuniti.«

»Vse bolj jasno postaja, da je vse, kar delam, fragment, vedno pogosteje odneham, vedno več pustim dokončno nedokončano; nedokončano postaja moj žanr; nimam več časa; prosim za razumevanje, da nimam več časa; nasploh nobenega časa več, v naglici, vaš ...«

»Prizori, situacije iz otroških knjig so zame zgolj domišljijski scenariji; v francoski družini pride mama iskat hčer ali sina v šolo; na francoskih ulicah starši povsem naravno hodijo drug ob drugem ...«

»Bila je otrok računalniške generacije. Pri dvaindvajsetih je bila sposobna z računalnikom početi to, kar je Yehudi Menuhin nekoč počel s svojo Stradivarko.«

»Viski in pivo sta kar tekla iz mene, špricala sta mi izpod pazduh, jaz pa sem nosil svoje breme na hrbtu kot križ, razdeljeval sem časopise, dostavljal na tisoče pisem in se opotekal, ves čas na soncu.«

»Ni dvoma, metlin držaj je umrljiv človek! Narava ga je poslala na svet močnega in krepkega v bohotnem stanju polnosti in poraščenega z lastnimi lasmi na glavi in mu te poganjke smotrno razvejala, dokler mu sekira nezmernosti ne oklesti zelenih vej in ga spremeni v posušeno steblo.«

»Na Mali triglav sem lezel po kolenih, kakor drsajo romarice na Brezjah okrog oltarja. Na sedlu pa smo na Finžgarjev nasvet kar stekli čez, da je bilo hitreje za nami.«

»Moja pot se je znova … spremenila v pot domov.«

»Ko pripovedujem o svojih poteh … ne skušam naslikati podobe dežel in ljudi … ampak samega sebe, svojo lastno 'pokrajino'.«

»Želim živeti do zadnjega večera«

»Nemčija je izgubila velikega človeka in pisatelja svetovnega slovesa«

»Kako sem, ah, molila v želji strastni / Ljubezen in Nebo: »Naj to ne mine!« / A daleč bil moj up je od resnice.«

»Mislim, da bom snela rokavice. Tu notri je zmrzal ... K srcu se mi stiska ledenik.«

»Pomislim, da si zaradi blišča elegantnih oblek in solzavih oči posesivnih mater pesmi Gaudeamus igitur vse od maturantskega plesa nikoli nisem prevedel v celoti.«

»Delo novinarja je natanko takšno, kot da si siva miška na orgiji. Vedno znova se znajdem na res čudoviti prireditvi, kjer se imajo vsi prekrasno, se prešerno smejijo, jejo, pijejo in v sobi zadaj tudi seksajo, jaz pa stojim ob strani in si o vsem skupaj delam zapiske.«

»Otrokov obraz je pod brazgotinami čudno nedotaknjen, oči nenavadno nedolžne. Tepejo se s pestmi, z nogami, s steklenicami ali z noži. Vseh ras, vseh rodov. Možje, katerih govor je podoben godrnjanju velikih opic.«

»Ne le češka, ampak tudi svetovna književnost je izgubila enega največjih sodobnih pisateljev in enega najbolj prevajanih pisateljev.«

»Kundera s svojim delom nagovoril cele generacije bralcev na vseh celinah. Za seboj je pustil izjemna romaneskna, pa tudi izjemna esejistična dela.«

»Spoznal sem ga kot velikega človeka, ki je naredil toliko za prepoznavnost Češke kot nihče drug.«

»Njegovo razmišljanje o temeljnih vrednotah evropske kulture, njegovo zanimanje za posameznika in njegov prispevek k zgodovini romana so in ostajajo nezamenljivi.«

»Ves čas ga je spremljala senca disidentstva oziroma uporniške drže zoper enoumja za železno zaveso.«

»Roman vedno pametnejši od svojega avtorja.«

»Na božji tron namreč postavim svojega ata.«

»Šestdeset let je izkazoval nenehno predanost svoji veščini ter raziskovanju neskončnih možnosti in moči pisane besede.«

»Vsaka smrt posameznika stoji za vse druge smrti.«

»Ne pretvarjam se, da razumem ženske.«

»Moje življenje je bilo vedno tako. Ravno na točki, ko je bilo vse zelo, zelo temno, se je nekaj obrnilo.«

»Želel bi si, da bi knjigo prebrali tisti, ki jo bodo cenili. Da bi si želel, naj jo prebere veliko, čim več ljudi? Pa kaj potem, če jo?«