Ključna beseda: otroštvo

»Zdelo se mi je, da se jim niti ne sanja, kaj je pomenilo živeti na Dunaju pod Hitlerjem.«

»Na postaji so vsi jokali, tudi njeni starši, ona pa ne.«

»V tistem trenutku sem ugotovila, da sem se sklenila odpovedati žalovanju in se raje odločila za zanimivo.«

»Nekdo me je vprašal: Kako si prišla v Ameriko? In začela sem pripovedovati zgodbe.«

»Rada pišem dialoge.«

»To imam raje kot pojasnjevanje.«

»Zdelo se mi je, da se jim niti ne sanja, kaj je pomenilo živeti na Dunaju pod Hitlerjem.«

»Kako zanimivo, si je rekla, da ne jočem.«

»Verjamem, da je že sama gesta spominjanja in pripovedovanja lastnih spominov do neke mere usodna za stvar, ki se je spominjamo.«

»Rada pišem dialoge.«

»V tistem trenutku sem ugotovila, da sem se sklenila odpovedati žalovanju in se raje odločila za zanimivo.«

»Nekdo me je vprašal: Kako si prišla v Ameriko? In začela sem pripovedovati zgodbe.«

»To imam raje kot pojasnjevanje.«

»Mama je vedela, a očima ni zapustila.«

»Z njo ni imelo nobenega opravka.«

»Hočem, da to postane del zgodbe o Alice Munro.«

»Kar sem želela, je bila razkrita resnica in javni dokaz, da si nisem zaslužila tega.«

»Stoletje otroka je sovpadlo s stoletjem knjige.«

»Ti ne moreš biti avtistična, ker poznam osebo X, ki je moškega spola, on je majhen otrok. On se čisto drugače obnaša kot ti, torej ti ne moreš biti avtistična.«

»Kako ste ozavestili to informacijo? Kakšen je bil vaš prvi odziv?«

»To ni vaša last, to je socialistična last, to ni vaše.«

»Jugonostalgija je nesmiselna kot nostalgija za družbeno ureditvijo, ki je bila idealna in si želimo, da bi se vrnila.«

»Hodili smo na morje. To ni pomembno kot znamenje uspešnega socializma.«

»To je mogoče sploh usoda vseh žena, ki se poroče z možmi, pa z njimi niso istih misli in nazorov.«

»Otroci so vedno bili.«

»Saj disciplina dobro vpliva na šibak otroški razum in 'umazano' dušo.«

»Otroštvo naj bi bilo vrednota 20. stoletja, vendar njegove vrednosti tedanji Ljubljančani niso uspeli spoznati.«

»Vrnili smo se v svoje otroštvo. S pomočjo pravljic, ki so nam jih pripovedovali, smo obnovili čas, ko smo se čutili popolnoma varne, zlite z drugim, pripovedovalcem, in s seboj.«

»Skušali bomo natančno rekonstruirati točno določene pripovedi, točno določene večere, osebe-pripovedovalce, prostore, svetlobo, vonje, glasove, občutke.«

»Preplesti krožni čas pravljic in linearni čas življenja ter se trudili, da bodo naši mrtvi oživeli. Ker je pravljica izstop iz časa, je nad časom in je za vse čase.«