Ključna beseda: pesnik

»Na splošno je Apollinaire želel ustvariti učinek presenečenja ali celo začudenja s pomočjo nenavadnih verbalnih zvez in zaradi tega lahko velja za prednika nadrealizma.«

»Nekoga, ki ve, da je država srečna samo takrat, kadar v njej vlada ravnovesje.«

»Država srečna samo takrat, kadar v njej vlada ravnovesje. Ravnovesje med vero in močjo, med službo svetemu in užitkom v telesnem, med revnimi in bogatimi, med starimi in mladimi, med iskanjem novega in spoštovanjem tradicije, med trgom in domačim dvoriščem, hanom in livanom, obcestno krčmo in džamijo.«

»Danes zjutraj bi verjetno moral umreti.«

»Delam na hitro, mimogrede, v avtu, v dvigalu, postelji, komaj prebujen iz sna, saj bom, če takoj ne zapišem, vse zanesljivo pozabil.«

»Če ne bi bilo teh beležk, če ne bi bilo teh trenutkov, v katerih ogovarjam sebe, mislim, da bi me bilo manj ali pa bi samega sebe pozabil.«

»Prav strah ga potisne v Phoenix in kot omen napove dejansko izgubo spomina žene Sanje.«

»Tritirni kalejdoskopsko-mozaični roman, v katerem se prepletajo moje zdravljenje po ugotovitvi neozdravljive rakaste bolezni konec leta 2014, mamin vojni dnevnik iz obleganega Sarajeva v letih 1992–1995 ter spomini, ki so se mi ob tem porajali kot ptiči Frančiška Asiškega.«

»Samo 5. januarja je na Sarajevo padlo 1.330 granat. Tudi če bi bile lubenice, bi nam jih bilo preveč.«

»Rad bi brez upanja in obupanja hkrati, z globokim notranjim mirom in veseljem, od zunaj celo neopaznim, pričakal trenutek konca. Sprijaznjen z usodo končnosti in nedokončanosti hkrati, s trenutkom, ko se ne bom spominjal, da ne diham več. Ko postane prostor čas, čas pa prostor in se neločljivo objameta ter hkrati izgineta. Ne očaran in ne odčaran. Pa tudi razočaran ne.«

»(česa naj se / sploh spomnim / česna na avtobusih / modrikastih ur // ukinili so / postajo pri braniboru / ni težko / ugotoviti // ne spominjam se / ničesar / ne stojim / s piščalko v roki // odsekajte torej roke / tistim / s piščalko / pa bo)«

»trgovina z berglami za pajke / je ob praznikih odprta do treh / popoldne / dajte no rečeš / pustite jim naj čimprej shodijo«

»ojstrica je zdaj bolj topa in zapestna ura je / zdrobljena in planinski vestnik odpovedan / in ko se dvignem s kavča sem pravzaprav // precej daleč …«

»Ta jezik postaja trpen / s tem jezikom je mišljena slovenščina / mišljena je kaj pa misli manj kaj / ta rev bi rada pa nekako ne more.«

»Leteti za poezijo / tesalijska krila / nenehne premestitve / avtorske avre.«

»Navznoter in navzven obrnjen / torej invertiran / zigurat.«

»Po vseh mestih / zadnjih let / utehe hlapijo.«

»Dolge, grčaste roke z velikimi vozli na prvem členku prstanca in sredinca ter z udrtim vijoličastim nohtom na palcu so podobne rokam ostarele opice, na hrbtiščih dlani se prelivajo barve, značilne za nagnito sadje.«

»Glasbilo je malodane živo in ima neopredeljiv videz človeškosti, ki ga predmeti dobijo, če jih človek redno uporablja.«

»Srebrnkasti obrisi negibnih topolov so se tiho peli v nebo. Ker so imeli vrhove navidezno daljše, se je zdelo, da segajo do meseca. Neopredeljiva, malodane nesnovna rečna obrežja so se razblinjala kakor podobe pokrajin v sanjah.«

»Če pesmi niso potrebne posamezniku, so nujno potrebne človeštvu.«

»Vsaka pesem, pa naj bo še tako odprta, je vedno tudi zelo konkretna – ukvarja se samo s tem, kar je v njej.«

»Včasih imamo dušo / Nihče ves čas / Zase …«

»Obstajajo politični, gospodarski, družbeni, kulturološki razlogi, zakaj je beseda 'južnjak' v Sloveniji dobila slabšalni prizvok. Po mojem mnenju je že čas, da se to spremeni.«

»Želim streljati na slovenskega predsednika.«

»Ne bom govoril o njej, dokler ne bom odšel iz Slovenije. (Smeh.)«

»Poezija je neke vrste katarza, jaz jo moram pisati.«

»Vseeno mi je, ali si levičar. Tvoj roman mi je segel globoko v srce in ni ne desničarski ne levičarski.«

»Ko sta zgledali Sebastiana, sta mu planili okrog vratu. Vsi trije so zajokali. To je trajalo dve ali tri minute, ostali so objeti brez ene same besede.«

»Všeč mi je, da ste to opazili. Ne spominjam se, da bi mi kdo to omenil, in tudi meni je ta prizor v romanu najbolj všeč.«