Ključna beseda: pesništvo

»Pesmi izhajajo iz radosti, pri čemer avtorica ostaja natančna pri odmerjanju bližine in spuščanju neposrednosti.«

»Zakaj bi verjeli, če vse to obstaja; samo prepustiti se moramo življenju, kot pravi pesnica.«

»To je poezija, ki z veliko mero znanja, kritičnosti, miline razširja možnosti besede in obenem sestoji iz modrosti in pretehtanosti jezika.«

»Soncu naproti je knjiga – razdeljena na več sklopov, dni – iz katere spoznamo (peš)pot pisca in njegove partnerke po otoku Kreta.«

»Politična satira ni samo zato, da drži ogledalo družbi, ker veste, če se en bedak pogleda v ogledalo, v ogledalu vidi bedaka in tukaj je nekako konec, zato se morajo s to politično satiro razbijati ogledala tem bedakom na glavi.«

»Mislim, da je Golobnjak prava knjiga ob pravem času, kot neke vrste opozorilo. Golob, poslušaj, zdaj si ti na oblasti in imaš odgovornost za to vladanje, da pač izpolniš obljube, ki si jih zadal.«

»Politična satira nastane v hudih časih. Ko so ljudje v stiski, ko se dogajajo 'pi****ije', takrat je čas in kraj za politično satiro.«

»In to je dvorana za oplojevanje.«

»Ladje, ladje … plavajoči vodni svet …«

»Jutri, čez teden, čez leto mogoče odplavam …«

»Pesniki na vaškem pokopališču imajo imena padlih angelov – / za časa mojega deda so padli za svobodo. / Zdaj vstajajo iz pepela kot tihe gazele.«

»Povem ti, ne potrebujem veliko: / teraso s pogledom na morje / in sanje, ki jih valovi nosijo k obrežju.«

»Spomine lahko delim / le z redkimi, a nimam jih več kam / umestiti ali zasaditi. Verjetno je to tista depresija / borcev, ko so se zmage izjalovile …«

»Večni nauk narave je, da ni posameznikov, ni resnično ločenih vrst in vsekakor ni stvari, ki bi bile ločene od človeštva in bi se imenovale narava.«

»Dijaki in dijakinje bodo tako imeli možnost, da človeka, ki piše poezijo, spoznajo v živo, z njim govorijo, poslušajo neposredno branje njegove ali njene poezije, jih vprašajo vse, kar jih zanima, debatirajo o klasikih, predvsem pa lahko pesnik ali pesnica v razred prinese strast do poezije, do njenega branja in pisanja.«

»Težava je že z učnimi načrti. Odločili smo se, da to spremenimo.«

»Nočem, da se ti smilim. / Spravi me v žep poleg svojega srca / in me kdaj pa kdaj pobožaj. / Naj bom tvoja prisrčnica!«

»Rad bi bil kot kak guru, / puščaš si brado, zgledaš kot kozel. / Meketaš, ne govoriš. / Šibko moralo imaš, / kruh režeš samo zase.«

»Ljubezen je življenje samo. / Ko se izmojstrimo v ljubezni, / se uskladimo z duhom Življenja, ki veje skozi nas. / Tedaj nismo več telo, um in duša. / Tedaj smo samo še ljubezen.«

»Posebnih literarnih nagrad nima, ker je mnenja, da si jih ne zasluži.«

»Poezija, ki sem ji priča, je težka, precej kompleksna.«

»Kot bralec moram poznati zgodovino naše dežele, malce politike, malce črne kronike, malce popkulture.«

»Ne najdem svojih besed.«

»In če utihnem, se spet zbudim. / Del strukture. / Nemarno neresen. / A živ.«

»Umetnost škoduje. / Umetelnost dovoli. / Biti ustvarjen za škripanje.«

»Sedela je na postaji. / Dol je slonela, dremala. / Kdo pa je še danes trezen?«

»Kako naj primerjam Ime rože in Krst pri Savici? / Oboje je uporabno kot rizla. / Ostalo je postransko.«

»Intenziven ritem njegovih pesmi deluje gibko in gladko.«

»Karlovšek se tako s svojim pesniškim glasom suvereno uvršča v najmlajšo, prihajajočo pesniško generacijo.«

»Najpomembneje pri tem je, da je njegova poezija že izoblikovana, posebej pa izstopa intenziven ritem njegovih pesmi, ki deluje gibko in gladko.«