Ključna beseda: pesništvo

»V Idioritmiji, ki je 'ustvarjalna oblika sobivanja, kjer vsakdo upošteva in spoštuje tako svoj individualni ritem kot ritem drugega', Barbara Korun na različne načine razprostira, kako biti s seboj in kako živeti z drugimi.«

»Razpadli so mi vsi sistemi pravičnosti. Razpadel mi je jezik. Sestavljam ga nazaj.«

»poezija mi bo naravnala kosti / razvezala vozličke v hrbtenici / naoljila sklepe napela mišice / da me bo potem toliko laže / toliko bolj prepričljivo izničila«

»če obstaja je ne najdem / resnice / izgubljena med pozabo in / izmišljijo«

»mesto se prebuja v mravljišče, ki / objame ulice in ceste, z grmenjem, v nalivu pade / senca čez obraze in se zaprejo drobcena očesca na odhajajoči // ladji, kot se zaprejo okna v razprostorjenem / salonu in majhna vratca v kapitanovi kajuti.«

»shranjevanje vsebine molka«

»ta molk je zgolj digitalen«

»predaš besede, dobiš slike. vzajemno neznanje / je vstopanje v podvodno sobo«

»to be full of (emotion)«

»Naj misli, kogar bi pušice te zadele, / de na visoki vrh lete iz neba strele.«

»Ljudi ne primamlja svetloba, ampak tema …«

»Spadam med Jude, ki krasijo božično drevesce in ne berejo tore, ampak med kolegi sem veljal za dovolj judovskega, da bi moral z veseljem žrtvovati vsakoletni maraton žretja in buljenja v teve za dobrobit človeštva.«

»Božiče sem prebil na bolniških oddelkih ter iz različnih odprtin vlekel zataknjene otročičke in božične okraske. Vendar ni bilo vse tako slabo.«

»Kako praznino vrta naseliti z dišečim cvetjem?«

»Če ne razumeš dela, ne delaš.«

»Delaj pravilne odnose, človek, / delaj si zaloge za zimo, / bi moral reči.«

»On je kot pika na črnem nebu / in je nepomemben, / ampak ne zna biti nepomemben.«

»Najprej in najbolj sem pesnica, to pa zato, ker je zame najpomembnejši jezik.«

»Moja sestra vedno pravi, da, seveda pišeš v angleščini, ampak to je v resnici španščina.«

»Spominjam se nekega intervjuja z Eliejem Wieselom, ki je preživel Auschwitz, pozneje pa je prejel Nobelovo nagrado za mir.«

»Mislim, da je Gun Love med vsemi mojimi romani tisti, s katerim se čutim najbolj povezano.«

»Verjamem v moč resnice!«

»Možnost, da smo sami, / je nična. In ničnost / je gromozanska!«

»Ničesar / ne potenciram, zgolj fantaziram / o človeštvu, / ki ga bodo ta / in drugačna / vprašanja / tudi dejansko / zanimala.«

»Drobnih kapelj ni / mogoče vtisniti / v mehak papir.«

»Brezciljno potovanje zame!«

»Prvenstveno v svojem jeziku.«

»In ko sedemo na dadaistični stol, / je zelo neresno biti PROTI, / še posebej, če je univerzalni verz / funkcija ledvic in tramvaj obenem.«

»Človek ima dolg jezik / in včasih oslovska ušesa, / ki povedo več, kakor slišijo.«

»Toda nič ni tako daleč od resnice, / da ne bi moglo biti še dlje, kot v resnici je.«