Zdaj govori glasbenica

»Na naše vprašanje, katerih pet naslovov letošnjega Liffa bi uvrstila na vrh svoje lestvice obveznih, je Ivana Novak zapisala:«

»Morda sem ga zgrešila, a doslej v priporočilih še nihče ni spomnil na najnovejši film portugalskega 'kralja' Miguela Gomesa.«

»Prost prestol v zgodovini fikcije pa praviloma pomeni eno: brutalno tekmo za oblast.«

»Kakšna velika izguba, kakšen odličen pisec, kakšen odličen igralec, kakšen odličen prijatelj.«

»pravi glas ob pravem času«

»Nočem vzpostavljati novih alternativ, ampak hočem ustvarjati svojo vrsto sodobne arabske glasbe za ljudi, ki jih dolgočasi glasba, kakršno najdejo na vsakem koraku.«

»Zajela je val, ki spodbuja in gradi alternativo zahodnjaški klubski sceni.«

»Želim, da me poslušalci razumejo kot umetnico, ki izhaja iz arabske kulture, vendar iz nje ustvarja sodobnejši umetniški izraz. To je to, kar me zanima.«

»Hočem ustvarjati svojo vrsto sodobne arabske glasbe za ljudi, ki jih dolgočasi glasba, kakršno najdejo na vsakem koraku.«

»Upesnila sem svoja osebna razmišljanja in občutke.«

»Nisem klinčeva spajsica.«

»Rada bi, da si me ljudje zapomnijo kot pevko ... da sem bila zvesta sebi.«

»Res bi morala posneti kako pesem skupaj.«

»Vsa ta glasbena izkušnja se izkristalizira v čudežno, kozmično razsežnost, nekaj povsem drugačnega od vsega, kar ste kdaj koli slišali.«

»Pomešala sem Chopina in Šostakoviča z Davom Brubeckom in skupino Moderat.«

»Navdihuje me tisto, kar povezuje vse te umetnike, njihov poseben pristop do glasbe in zvoka.«

»Raziskujeta tople, zemeljske tone svojih glasbil v prepletu improvizacij ter lepo stkanih melodij in ritmov.«

»Slaba besedila so daleč največji zločin slovenskega popa.«

»Imamo toliko pesnic in pesnikov, ki si sami izdajajo zbirke, in toliko dobrih glasbenic in glasbenikov, ki ne znajo pisati besedil – vsa Slovenija bi profitirala, če bi oboji pomolili nosove iz svojih sobic in se začeli 'parčkati'.«

»Naš pop je poln osladnih klišejev, nedomiselnih in slabo zvenečih fraz, ki lahko uničijo še tako vrhunsko glasbeno produkcijo.«

»Ni me strah in morda se me ravno zato moja vlada tako boji in me drži v kletki kot najnevarnejšo žival.«

»Kakšno koli odločitev boste sprejeli, se boste zapisali v zgodovino.«

»Vsi želijo popzvezdo, vidite? Toda jaz sem protestna pevka. Enostavno sem morala dati stvari iz sebe. Nisem si želela slave.«

»Utihni!«

»Zaradi Wattsa sem ostala brez miru.«

»Komaj čaka, da nastopi v prihodnji prestolnici kulture.«

»Upam, da bom kmalu pisala poezijo in nastopala skupaj z vami. Se vidimo 5. oktobra!«

»Pred kratkim sem razmišljala o delu kot elementu naše hiperposredovane kulture, kjer moraš vsako stvar, ki jo narediš, komentirati: ti je bilo to všeč? Kako zelo ti je bilo všeč? Koliko si danes všeč sebi? Nenehno se ocenjuješ v tej samoustvarjeni kulturi nadzora, v kateri smo. Utrujajoče je. To je zame delo, nenehno poročanje o tem, kako dobro ti gre in kako dobro je potekala vožnja s taksijem. Ocenjevanje in rangiranje je res ušlo izpod nadzora.«

»No, o medijih moram povedati eno stvar: cenim, ko berem o drugih ljudeh, in rada berem o tem, kaj se dogaja, toda moje življenje se je pred približno desetimi leti izboljšalo za tisoč odstotkov, ko sem nehala brati kar koli o sebi.«

»Najslabša kritika, kar sem jih kdaj dobila, približno takrat, ko sem nehala brati te zapise, je bila najbolje napisana. Zato sem pisala temu novinarju. Rekla sem: 'Zapravljaš čas s temi stvarmi. Napiši roman.' Pet let pozneje sem od tega tipa po pošti dobil roman – in bil je res zelo dober.«