Ključna beseda: pesništvo

»Moral sem se naučiti prepoznati in brati sledi, predvideti obrise pokrajine in smeri vetra. Spisek bi lahko širil ad infinitum, a zagotovo sem si z lovom precej izbistril oko, še posebej za naravo in njene pojave, pri čemer sem ves bistveni poduk prejel prav od starih hribovcev in zakotnežev, katerih opažanja in glasove si bom zapomnil do groba.«

»V predavalnici še zdaj večkrat napovem dvajsetminutni odmor in rečem študentom: 'Pojdite ven in nekaj opazite!'«

»Potrebuješ očala, da razločiš tisto, kar veš, da je tam, saj je dvom neizprosen; nadeneš si jih.«

»Tam sem najbrž ostal še del naslednje noči. Celotno levo uho je bilo s krvjo prilepljeno na tla, enako usta. Vladal je strašanski hrup. A v tem hrupu sem spal, nato pa je še deževalo, res močno deževalo. Kersuzon poleg mene je ves težak ležal pod vodo. Eno roko sem iztegnil proti njemu, se ga dotaknil. Druge roke nisem mogel. Sploh nisem vedel, kje je druga roka.«

»Naš pogled vidi in ve: da je najbolj črna noč tisto, / kar ti lahko pogleda iz oči ob katerikoli uri dneva.«

»Ta edinstvena sinergija barve, črte in besede bo obiskovalcem omogočila vpogled v bogato kulturno dediščino, ki ohranja slovensko identiteto v zamejstvu.«

»in / imamo / parjenje / izparevanje / snovi / dnovi / moji / modulacije / modalnosti / modrikanje«

»Pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano.«

»Zdi se, kot da je prek kratkih upesnjenih misli ustvarila nekakšno inventuro svojega življenja.«

»Poezijo sem vedno pisala v strogi formi, v strogem ritmu, ali z rimami ali z asonancami. Nekako se mi zdi, da mi je blizu stroga disciplina pri pisanju in da šele v izbrušeno formo leže vsebina.«

»Slaba besedila so daleč največji zločin slovenskega popa.«

»Imamo toliko pesnic in pesnikov, ki si sami izdajajo zbirke, in toliko dobrih glasbenic in glasbenikov, ki ne znajo pisati besedil – vsa Slovenija bi profitirala, če bi oboji pomolili nosove iz svojih sobic in se začeli 'parčkati'.«

»Naš pop je poln osladnih klišejev, nedomiselnih in slabo zvenečih fraz, ki lahko uničijo še tako vrhunsko glasbeno produkcijo.«

»Ko zložimo skupaj številke, nam, podobno kot se to zgodi pri notah v glasbi ali črkah v leposlovju, pripovedujejo zgodbe.«

»Svet je lepši, kot smo si pripravljeni priznati.«

»Je vrhunski ilustrator, ki se spozna na svoj posel, zato sem mu pustil povsem proste roke.«

»Če ji znamo prisluhniti, nas zna presenetiti z zanimivimi zgodbami in spoznanji.«

»Oče je zbiral izide nogometnih tekem, njegovo pristno ljubezen do številk pa sem morda še bolj občutil ob zapisovanju temperatur na kuhinjski koledar.«

»To je zbirka iskanja. Poskuša biti nadčasna.«

»Najnesrečnejši je najsrečnejši. / Kierkegaardova dialektika.«

»Nenadoma vztrepetam. / Ali me boš še / objela v Ljubljani?«

»Prihod v Ljubljano. Ničesar / več nimam v žepu razen / ljubezni.«

»Morda sem ga / Polomil. Zlomil. Ulomil. / Kesam se.«

»Žalostni haiku / le zakaj so se prelomile / peruti ptiča v letu?«

»zveze in vezi med ljudmi, stvarmi, logično in standardno povezanimi členi razvezujejo, razpuščajo, rahljajo, razkrajajo, razpadajo in tudi vsaj začasno razpadejo«

»Igrajmo se do / bridkega konca sveta / ali pa ga rešimo«

»Prav ta tematska celovitost in motivna raznovrstnost pa je 'temelj živosti njene poezije'.«

»Ena od temeljnih kakovosti festivala je ravno njegova butičnost, ali če hočete, odsotnost ambicije, da bi prerasel v še enega mastodonta, ki zahteva ogromne finančne vložke in infrastrukturno mašinerijo, da lahko opraviči svoj obstoj. Hkrati je neomajno zavezan poeziji kot prostoru dialoga, globokega vdiha, drznil bi si reči celo svobode, ne glede na to, kako je ta beseda vedno bolj onečedena. Predvsem pa poezije, ki je živa, nepredvidljiva, žmohtna reč, daleč od tega, da bi jo postavljali na piedestale ali v izložbe.«

»Vsem Slovencem gnado, mir, milost inu pravu spoznane božje.«

»To je Lipovac, 'samoten zapeček', kot sam pravi, v katerega pride za poštno uradnico Dragica, nezakonska hči znanega hrvaškega politika.«