»Ljudje ne protestirajo le proti cepljenju ali ukrepom proti covidu, pač pa tudi zaradi brezposelnosti, nizkih plač, nezadovoljstva z vlado in zdravstvenim sistemom ... Vse to jih tako frustrira, da gredo na ceste. In v tem ne vidim ničesar slabega. Se mi pa zdi slabo, da se ljudje ne cepijo.«
»Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij.«
»Kakšen je bil Jurčičev položaj med sodobniki in kako ga ocenjujemo danes; kako sta Jurčič in August Šenoa, avtorja prvih zgodovinskih romanov sosednjih narodov, razumela družbene silnice...«
»Ko o tem razmišljamo, je seveda pomembno, kaj bo s PEN-om v prihodnje. Kot so moji sogovorniki tudi omenili, je njegova prihodnost nedvomno v sožitju različnih idej, v sobivanju različnih duš, predvsem pa v mladih.«
»Razumem, da se ne bodo vsi strinjali z mojo odločitvijo, vendar se mi preprosto ne zdi prav, da bi v zdajšnjih razmerah sprejela novo pogodbo z izraelskim podjetjem, ki se javno ne distancira od apartheida in ne podpira pravic palestinskega ljudstva, kakor so jih določili Združeni narodi.«
»Skrajno žalostno je, da se je Sally Rooney odločila za pot diskriminacije in bojkota; literatura in umetnost naj bi spodbujali dialog.«
»Kot ponosno judovski pisatelj, ki želi, da Izrael preživi in uspeva, (in zato) podpira palestinsko ljudstvo v njegovem boju za enakost, pravičnost in človekove pravice, pravim yasher koach, Sally Rooney.«
»Dragica Rajčić Holzner ne pripoveduje svoje zgodbe niti svoje usode, še manj svojega življenjepisa. Pripoveduje o življenju pozabljenih, vseh žensk, ki jim z navidezno neskončno zalogo upanja in ljubezni spodleti.«
»V štirih pesniških zbirkah, romanu, esejih, spisih in govorih se avtorica vrti okoli tem, kot so meje, izguba doma, tujstvo, o tem, kako postajaš tujec; govori o izgubi in iskanju novega jezika, s tem pa tudi vizije novega, humanega reda.«