Ključna beseda: literatura

»Handke v svojih delih pogosto uporablja časovne preskoke, kar je po mnenju Čopa 'prijeten prijem, ki šokira bralce'.«

»Jo navdušuje Handkejev instinkt za ženska vprašanja.«

»Če pogledamo bibliografijo prevodov Handkejevih del v slovenščino, lahko vidimo, da so v nekaterih obdobjih osrednje založbe izdale po en prevod na leto.«

»Vsi vse vemo, ali vsaj mislimo, da vemo, zares pa ga bere komajda kdo.«

»Ali bereš Cankarja?«

»Tako da si ga najprej približamo z njegovim najpogostejšim besediščem in poznavanjem njegovih najpomembnejših idej ter slogovnih postopkov, nato pa želi knjiga bralce in bralke prepričati, da se na tej osnovi kar spustijo v branje in prepustijo zvoku in ritmu Cankarjeve besede.«

»Novi pomeni se bodo slej ko prej odpirali sami.«

»Vsaka generacija zato bolj potrebuje svojemu času in sprejemanju dejstev prilagojene napotke in opozorila na ključne sestavine in poudarke v literarnih delih, kot zgolj vabljenje ali celo priganjanje k branju v okviru obveznosti, predpisanih v šolskem kurikulu.«

»Kako meriti njeno učinkovitost in kaj neki bi na vse to porekel Ivan Cankar?!«

»izžareva naelektreno čutnost, razžarjenost, kdaj tudi srh, toda nikoli patetičnosti ali samopomilovanja.«

»Celo takrat ne, ko se zdi, da podobe, misli in občutja kar sami neustavljivo vrejo iz ust.«

»dobesedno do krvi zareže v kožo in meso s polnokrvnimi podobami, boleče verističnimi opisi, neizprosno ekspresivnim podajanjem življenjske zgodbe, trzajočim ritmom in drgetavo zvočnostjo«

»bolj kot je osebna, intimna, bolj je tudi obča – bolj otipljivo in neposredno nam razgalja koordinate sveta, v katerem živimo«

»Zdi se mi, da so tovrstne zgodbe tik pred nami, da so že del našega časa.«

»To je obenem čas vzponov fašizmov, totalitarnih sistemov in populističnih avtoritarnih vodij, ki so znali izkoristiti brezup množic in jim ponudili privlačne in obenem pogubne rešitve iz takšnega položaja.«

»Da ustreže Gloriini prošnji za pomoč pri samomoru - in s tem sebe obsodi na električni stol - se naenkrat ne zdi več absurdno dejanje, ampak akt usmiljenja.«

»Razred, v katerega spada že dobra četrtina populacije zahodnih držav.«

»Papir veliko lažje in boljše sprejme spontatni splav kot pa ljudje.«

»Mogoče je to lahko terapevtsko, meni pa se zdi nekaj, kar upam, da odpre upanje.«

»Mi ne razumemo več metafor in se tudi, ko gre za literaturo, izražamo izključno v jeziku denarja. Zato smo majhni tudi v glavah, ne le v kvadratnih kilometrih.«

»Toda mi nismo druga Švica. Pri nas so tiste 'dovoljene sanje' že zdavnaj umrle, mi bomo raje stavili na predvidljivo povprečnost in ljudem na položajih moči dovolili, da se samo zato, ker svet ta čas ni dovolj tih in dober za poezijo, tej enostavno odpovejo.«

»Mi se bomo zadovoljili z 'mikroskopskim vzorcem poezije', kot se je lani v Studio ob 17h izrazil aktualni vodja projekta gostovanja, ki je v nedavnem Panoptikumu na nacionalki prikimaval direktorju ene največjih slovenskih založb, ko je ta poezijo imenoval za 'prestižno, a žal obrobno'.«

»Gre za edini festival, izključno posvečen prevajanju leposlovja in humanistike, za svoje poslanstvo pa si je zadal izboljšati in razširiti kulturo prevodne kritike pri nas.«

»Biti pisateljica je dovolj, preveč in premalo.«

»Komaj smo ločili avtorja od govorca, že v literaturi ponovno iščemo avtorja...«

»Kajti vse je fikcija in fikcija je vse.«

»Dokler pripovedujemo zgodbe, obstajamo, pa čeprav zgolj v zgodbah.«

»Ta poezija nedvomno sodi v žanr nizkohermetične poezije z visokimi udarci.«

»Dokler pripovedujemo zgodbe, obstajamo, pa čeprav zgolj v zgodbah. Kolikokrat si jih moramo povedati, da jim začnemo še sami verjeti?«

»Prvi del tako debelo naturalističen in brez čuta za primernost, da je grd, nekatere osebe, resnične, so označene kar s kratico.«