Zdaj govori recenzent

»Tuskulum Denisa Škofiča je daleč od tega, da bi nam vzbujal občutke domačnosti in udobnega zavetja, temveč nas z vsako prebrano pesmijo izstreli v svet divjine, v kateri prevladujeta prvinski strah in bolečina.«

»Tuskulum Denisa Škofiča je daleč od tega, da bi nam vzbujal občutke domačnosti in udobnega zavetja, temveč nas z vsako prebrano pesmijo izstreli v svet divjine, v kateri prevladujeta prvinski strah in bolečina.«

»Zdi se, da je podobno zavedanje o moči soneta prevevalo tudi dobo, v kateri je ustvarjala Vittoria Colonna.«

»Čeprav ponekod neenakomerno, Šerbedžijeva Ne okreči se, sine uspešno korespondira s tem časom primanjkljaja koncertnih in kulturnih vsebin, ki niso povezane s televizijo in internetom, ko so naši spomini, tako ali drugače, zgolj duhovna hrana in pomemben vir čustvenega življenja.«

»Za oči boleč zločin, ki je v hipu dobil status enega najbolj kolosalno spodletelih filmov v tem letu, morda celo desetletju.«

»Čeprav je Ajda Bračič na začetku svojega literarnega ustvarjanja, je s prvencem Leteči ljudje brez dvoma pokazala stilistično raznovrstnost, eksperimentalno igrivost, intuitivno globokoumnost in nepretenciozno pisateljsko suverenost – vse to so vrline, ki jih pogosto ne zasledimo niti pri pisateljih, ki imajo za seboj že več kratkoproznih zbirk in romanov. Le pobožno si lahko zaželimo, da bi v tej smeri zasnovala tudi naslednje knjige.«

»Tisto, ko živciraš moške kritike«

»Ambicije te razstave so na ravni GIF-ov, čeprav morda je ravno v tem poanta.«

»To je brez dvoma delo zrele mojstrice, ki popolnoma obvlada svoja sredstva in se lahko osredotoča zgolj na podajanje zgodbe in na osvetljevanje likov.«

»Killers of the Flower Moon je monumentalno dolg film, ki se odvija v počasnem tempu, a točno ve, kam je namenjen, in niti sekunde ne zapravi. To je vijugasto delo stare šole, takojšnja ameriška klasika, skoraj steinbeckovska v svoji pozornosti na podrobnosti in svojem pravičniškem besu.«

»Trilogija Wolf Hall o 'zdrahah med angleškim dvorom in papeškim sedežem v 16. stoletju pa je samo še utrdil njen sloves izvrstne piske – tako izvrstne in tako samozavestne, da njen prozaistični slog mestoma postane naporen.«

»McKay in Payne sta ustvarila nekaj absolutno osupljivega v dometu in veličini, v surovi lepoti in veličastnosti. To ni nič manj kot mojstrovina.«

»Orkester je zgodba o ljudeh, a tudi o kraju, o Zasavju. Zaradi zaprtja rudnikov in propada industrije ta regija velja za socialno ogroženo in to posledično velja tudi za številne protagoniste filma.«

»V romanu Zabubljena bomo težko našli rdečo nit zgodbe, saj gre bolj ali manj za nekakšne dnevniške zapiske ali razmišljanja glavne junakinje, ki se spopada z najrazličnejšimi miselnimi izzivi – od težav na delovnem mestu do osebnih frustracij z anatomijo telesa in lastnim videzom. Tako protagonistka Rita svoj značaj povezuje s penisom oziroma s prepričanjem, da manko lahko šele odpre vrata svobodi.«

»O Žibernovem romanu Dedič pa je Majda Travnik Vode v reviji Sodobnost zapisala, da v njem avtor 'mojstrsko odslika mreženje vzrokov in posledic delovanja svojih junakov.'«

»Langellova knjiga je lahkoživost proslavljala kot verodostojen, celo plemenit življenjski slog.«

»Vrnitev je tako dobra, da se Kim Cattrall prav gotovo žre.«

»Kako dolgočasno je gledati njihovo feministično štoravost.«

»Drugi roman hrvaškega wunderkinda, germanista, sociolingvista, strokovnjaka za nacionalno identiteto in karatejskega prvaka Kristiana Novaka, je ob objavi v domovini postal literarna senzacija in 'dogodek', kakršnega je literatura dandanes le še redko zmožna generirati.«

»Čeprav ponekod neenakomerno, Šerbedžijeva Ne okreći se, sine uspešno korespondira s tem časom primanjkljaja koncertnih in kulturnih vsebin, ki niso povezane s televizijo in spletom, ko so naši spomini, tako ali drugače, zgolj duhovna hrana in pomemben vir čustvenega življenja.«

»Refleksija bojevitega duha, ki se zaveda tako svoje brezmejne narave kot tudi svoje končnosti in ki ga vsaka preizkušnja le še okrepi.«

»Zelo zrel, tudi izjemno sproduciran izdelek, ob katerem nikakor ne bi pomislili, da gre za debitantski album, vsekakor pa ne spada v kategorijo nerodnih, morda prehitro izdanih, skoraj šolskih debijev.«

»Zakaj bi igralec sploh poskusil igrati Bowieja, če ta igralec ni Tilda Swinton?«

»V filmu je serija skečev, tako da se veliko prepirajo ... Nato mlada ženska starejšega moškega prosi za denar, ker je v finančni stiski.«

»To počnejo, da bi napolnili kinodvorane – in seveda je določena prednost v tem, da posnameš prvi film o koroni.«

»Ampak ne vem, ali bodo ljudje prišli. Film se naslanja na tipičen zastarel italijanski humor, v katerem je uživala predvsem generacija, ki je večinoma že pomrla.«

»Film je oda ameriški potovalni mrzlici.«

»To je edinstven portret življenja outsiderke.«

»Film je nežna oda ameriški neodvisnosti.«

»Človek se sprašuje, kakšna se bo kritikom Rowlingove zaradi njenih stališč do transvprašanj zdela knjiga, katere nauk se zdi, da je: nikoli ne zaupajte moškemu v obleki.«