Ključna beseda: literatura

»Bodimo ponosni, da lahko v slovenščini beremo toliko dobrih knjig. Vzemimo jih v roke.«

»Kovanje besed. Kaj neki povezuje zahtevni metalurški poklic z mehkim vznikanjem besed v naši notranjosti?«

»Podoba kovača, ki z napornim delom preoblikuje materialno tvarino, deluje arhetipsko.«

»Ko zapreš dobro knjigo, drugačen, kot si bil, preden si jo odprl. Nekaj v tebi se je premaknilo, spremenilo.«

»In to je dvorana za oplojevanje.«

»Njen svet se deli na svet divjine (pod vodo in na zemlji) in svet knjig.«

»Nobenega ne more deliti z drugimi ljudmi, lahko se pogovarja o knjigah in potaplja z znanci, vendar tekste bere sama in pod gladino vsak zaznava pokrajino v svoji tišini.«

»Je šel satan vanj.«

»Kakšen je bil ta ideal, lahko razberemo iz opisov šolanja starejšega od obeh velikanov, očeta Gargantue.«

»Jaz pišem, liki pa mi povedo, kdo so. Torej se napišejo sami.«

»Najprej in predvsem sem pisateljica; pisana beseda je moj način soočanja z vsem po vrsti – s sabo, življenjem, družbo, zgodovino, politiko.«

»To ni le moje delo ali moja strast, temveč leži prav v srži mojega načina bivanja v svetu, in prav zasvojena sem s pustolovščino pripovedovanja zgodb kot svojega najučinkovitejšega načina komuniciranja.«

»Ko sem ob koncu dvajsetih opustila gledališče in začela pisati knjige, sem verjela, da mi bo uspelo.«

»Mislim, da je moj humor satiričen. Satira je namreč način, kako s humorjem izrazimo pomembne poudarke.«

»Pri nekaterih delih sem pomislila, ali res želim, da ljudje to vedo. Rekla sem si, ja, ker bodo zaradi tega moji zapisi bolj zanimivi in sočni.«

»Mali princ pa ni samo največkrat prevedena, ampak tudi najbolj brana knjiga na svetu...«

»Mali princ ni besedilo, ki tolaži, ne prinaša dokončnih ali enoznačnih odgovorov...«

»Ko sem Malega princa dobil v roke, me je vsega prevzel...«

»Kar ni presenečenje. Tako lirične zgodbe ne more prevesti kar vsakdo.«

»Če oporoka v resnici ne obstaja, je to resnično presenetljivo.«

»Neverjetno, da ni pripravila oporoke. To se mi zdi skoraj neverjetno.«

»Ni marala govoriti o teh stvareh. Svoje smrti ni nikoli omenjala.«

»Je vse uredila in jih bo izročila nekomu, ki je strožji od mene.«

»Zanikala je obstoj svoje družine. Med mojimi prijatelji so pisatelji, ki so njene nečake poznali.«

»Nikoli ne bi naredila česa takega, ne bi kar sama napisala oporoke.«

»Po Llachevih besedah bi šlo lahko za preprosto površnost, za pankovsko gesto, češ 'kaj me pa briga', ali pa za gesto sprave.«

»To je tisto, kar je pri literaturi najlepše, da prideš v stik z nekom, neko popolnoma drugo kulturno izkušnjo, literatura pa ima to moč, da to prestopi.«

»Mislim, da bo nekoč literatura, ne bom zdaj rekel bolj objektivno, ker je to zdaj izpraznjen pojem, ampak globlje in občutljiveje spregovorila o teh stvareh.«

»Res smo veseli, da je Drago Jančar tukaj. Tudi pogovor z njim, ki ga je imela moderatorka, je pokazal, da je izredno veliko zanimanja, da ga ljudje poznajo, da jih zanimata njegov opus in tudi prodaja, mislim, da je kar dobra.«

»Oho! Takale obraza? Kako se lahko na strelsko nedeljo tako kremžita?«