Ključna beseda: literatura

»spisani tekoče in sveže ter vlečeta in ponuja vpogled v vznemirljivo mlado generacijo milenijcev.«

»Ko sem zapeljal v Litijo, je Vladimir končal branje, radijska napovedovalka pa je rekla: 'Dragi poslušalci, to je bil odlomek iz proznega dela Borisa Pahorja, medtem pa naši košarkarji v Berlinu zaostajajo že za petnajst točk!'«

»Biti reven ni nič hudega. Zavedati se svoje ubožnosti je tisto, kar resnično boli. Lahko je reči, da revščina ni zločin; če bi bila, se je ljudje ne bi sramovali.«

»Če Afričani ne povejo svojih zgodb, bo Afrika kmalu izginila.«

»Posebnih literarnih nagrad nima, ker je mnenja, da si jih ne zasluži.«

»Poezija, ki sem ji priča, je težka, precej kompleksna.«

»Kot bralec moram poznati zgodovino naše dežele, malce politike, malce črne kronike, malce popkulture.«

»Ne najdem svojih besed.«

»In če utihnem, se spet zbudim. / Del strukture. / Nemarno neresen. / A živ.«

»Umetnost škoduje. / Umetelnost dovoli. / Biti ustvarjen za škripanje.«

»Sedela je na postaji. / Dol je slonela, dremala. / Kdo pa je še danes trezen?«

»Kako naj primerjam Ime rože in Krst pri Savici? / Oboje je uporabno kot rizla. / Ostalo je postransko.«

»Božična večerja je bila čudovita. Prasketanje ognja v kaminu se je mešalo med zven veselih pogovorov in smeha. Juha iz ostrig je bila odlična, od dveh ogromnih puranov so ostale le bele kosti.«

»Juho iz ostrig in ribo smo pospravili za šalo, nato so prišli na mizo pečen puran, kuhan puran in ogromna goveja krača. Pojedli smo po dve porciji vsake jedi!«

»Čeprav smo se tako vneto zalagali s puranom, ga je vsakič ogromno ostalo za pozneje, zato se je v tednu, ki je sledil, preobrazil še v puranjo omako, puranji haše in puranje sendviče.«

»Težava je v tem, da zvezdniki z drugih področij, ki niso prej nikoli pokazali nobenega zanimanja za leposlovje, v mladinski književnosti vidijo lahek način, kako razširiti svojo 'znamko'.«

»Nobena usluga bralcem ni, da na vsaki polici najprej vidijo slabo književnost, zapakirano v embalažo zvezdništva.«

»Katere so se vam zasidrale v srce? Ni preveč verjetno, da so bila to dela zvezdniških avtorjev.«

»Mislim si samo: Jamie, ti je tega res treba?«

»Največja razlika je v tem, koliko dela založnik naloži avtorju: zvezdnik ima v pogodbi morda dva dni, ko mora v različnih oddajah govoriti o svoji knjigi, neznan pisatelj pa mora hoditi po šolah po vsej državi, da bi si tako začel pri samem dnu graditi bazo oboževalcev.«

»Mi smo Pepelke knjižnega posla, bolj ali manj spregledani, zato ni čudno, da kakega pisatelja ujezi, da pozornost dobijo samo tisti kolegi, ki so tako ali tako že zvezde.«

»Želim si, da bi ljudje imeli več spoštovanja do umetnosti. Verjamem, da umetnost lahko spremeni posameznika, da je boljše volje, vitalen in ga zanimajo določene stvari.«

»Nekatere ženske so bile res bolj iz aristokratskih družin, ampak večinoma so bile revne in brez denarja, bile so iz nižjega razreda, tudi same so se morale boriti za svojo svobodo. Živele so zelo revno.«

»Ne vem, vsaka zgodba je drugačna. Te ženske so bile res divje, niso se pustile 'udomačiti'. Zgodba o Darwinu se mi zdi zanimiva, zelo dolgo sta bila poročena.«

»Bil je viktorijansko iskren. Imela pa sta res dober zakon, skupaj sta bila srečna.«

»Na prenekaterem literarnem dogodku sem že sedela sama za mizo. Včasih je kdo pristopil ... da bi me vprašal, kje je stranišče.«

»Imela sem podpisovanje, na katero ni prišel nihče, razen tipa, ki je hotel kupiti lepilni trak in je mislil, da delam v knjigarni.«

»S Terryjem Pratchettom sva imela na Manhattnu podpisovanje ob izidu knjige Dobra znamenja, pa ni prišel nihče. Torej naju vodiš za dva.«

»Na prvem podpisovanju knjige Salem's Lot sem imel eno samo stranko. Debel mulec, ki mi je rekel: 'Hej, kolega, ali veš, kje so kake knjige o 'nacijih'?«

»Takrat, ko so se uslužbenci knjigarne prijazno pretvarjali, da so stranke, da se ne bi počutil preslabo – to nosim s seboj.«