Ključna beseda: literatura

»Napredek je nemogoč brez sprememb.«

»Tisti, ki ne morejo spremeniti niti svojega mnenja, ne morejo spremeniti ničesar.«

»Tako se zdi, da delo, ki sicer ponuja pretresljive in ganljive zgodbe, kot je recimo opis družinskega odhoda na morje, ko pripovedovalkin oče, že daleč v njeno odraslost, končno 'dobi papirje', včasih ne izrabi priložnosti, da bi svoje poante izrazilo v zgodbah.«

»O določeni neulovljivosti je mogoče govoriti pri vprašanju problemskega fokusa knjige.«

»Tako se zdi, da delo, ki sicer ponuja pretresljive in ganljive zgodbe, kot je recimo opis družinskega odhoda na morje, ko pripovedovalkin oče, že daleč v njeno odraslost, končno 'dobi papirje', včasih ne izrabi priložnosti, da bi svoje poante izrazilo v zgodbah.«

»O določeni neulovljivosti je mogoče govoriti pri vprašanju problemskega fokusa knjige.«

»Razpršen, popolnoma nepregleden literarni prostor, ki omogoča veliko možnosti za objave, a samo na način nižanja standardov, zaradi katerega še tista kakovostnejša dela, ki vseeno sem in tja izidejo, ne dobijo primerne pozornosti, saj so že vsi pozabili, da kaj takega sploh obstaja.«

»da noben gib ni naključen in da je vse na svetu ravno prav urejeno«

»Pesnica skozi 24 kratkih besedil bralca vabi v odkrivanje skrivnosti življenja in tega, kako živa je lahko preteklost.«

»Delo prinaša zgodbo o drugačnosti in prijateljstvu.«

»Žarijo dnevi. / Svit in mrak / hodita z roko v roki. / Prezreli kobuli / se s pokom / razletavajo / in brizgajo semena ...«

»Imam občutek, da že vse življenje pišem isti roman.«

»Spreletel me je vtis, kot ostanki begotnih sanj, ki jih poskušate priklicati, ko se zbudite, da bi sestavili celoto.«

»V iskanju spominov.«

»Poezijo razumem kot zgled univerzalnega in estetskega načina spoznavanja.«

»Žarijo dnevi. / Svit in mrak / hodita z roko v roki. / Prezreli kobuli / se s pokom / razletavajo / in brizgajo semena ...«

»Spreletel me je vtis, kot ostanki begotnih sanj, ki jih poskušate priklicati, ko se zbudite, da bi sestavili celoto. Videl sem se, kako hodim po temnem Parizu in porinem vrata te stavbe na Ulici Cembacérès. Oči se mi na hitro zaslepijo in nekaj sekund ne vidim ničesar, v takem nasprotju je ta svetloba s temo od zunaj. Iz katerega obdobja je to? Iz časov, ko sem se imenoval Pedro McElvoy in sem se vsak večer vračal sem?«

»46. mednarodni knjižni sejem Interliber je danes dopoldne slovesno odprl hrvaški predsednik Zoran Milanović.«

»Na njem novosti z najrazličnejših področij predstavljajo vsi večji domači založniki.«

»Se bodo na sejmu zvrstila številna strokovna srečanja, paneli in okrogle mize.«

»Ko se je nekaj minut po deveti zjutraj pripeljal v Vodnjake, je kraj doživel popolnoma drugače, kot še nikoli do zdaj.«

»Zakaj ne?«

»Zato, ker to enostavno ne gre. Kriminalistična preiskava ni čaranje na odru in mi nismo čarovniki, da bi čisto na koncu iz rokava potegnili skritega zajca.«

»Imaš prav, ampak samo delno. Če bi bila kriminalistična preiskava čarovniška točka, bi zajec moral biti ves čas na odru.«

»lebdeli«

»Vzporednice s Skármeto samim ostajajo na ravni neizrečenega.«

»Vedno je dostopen, in vedno ponudi zgodbo, ki bralca potegne vase.«

»Nisem si želel, da bi Karlov konec postal obsedenost mojega življenja in me s tem prisilil v životarjenje.«

»Pretresen sem spoznal, da je še huje: s premlevanjem Karlovega konca je njegova smrt postajala prisotna, na ta način sem jo v sedanjosti oživljal, česar nikoli nisem hotel.«

»Začutil sem neke vrste omotico, vrtoglavost zanke, v katero je ujeto človekovo zavedanje: s spominjanjem samo ojačamo moč sedanjosti.«