Ključna beseda: jezik

»Lahko se financira, lahko se načrtuje, lahko se podpre jezik, kar počne Estonija, ki od leta 2006 za razvoj digitalizacije estonščine letno nameni tri milijone evrov.«

»Mi smo v bistvu na vlakcu smrti. Po zaključku projekta pred enim tednom gremo strmo navzdol, po vlakcu smrti, saj je financiranje nič evrov za ta program.«

»da bi se moral pesnik, ki zna tragiško pesniti, znati tudi komiško šaliti«

»socinženiring dvopredmetni študij, ki kombinira sociologijo in inženirstvo«

»da bi povsem lahko bilo vse čisto drugače«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morali tega sramovati.«

»Če se podamo na pot poskusov popravljanja zaznanih žaljivk, namesto da bi bralcem omogočili, da prejmejo knjige, kot so napisane, in se nanje odzovejo, tvegamo, da bomo izkrivili dela velikih avtorjev in zameglili bistveno lečo, ki jo književnost ponuja družbi.«

»Vedno sem ujet med dimenzijo brbljavosti, ki jo ljubijo intelektualci, in med obupom nezmožnosti jezika, da izrazi katero koli dimenzijo.«

»Ukvarjaš se z nečim, kar je sredstvo sporazumevanja! Zakaj se potem ukvarjaš s tem, česar ni mogoče izreči? Raje se ukvarjaj z grafiko!«

»Bolj mi je bilo pomembno izravnati Drino, kot to, da izberem pravo stran.«

»Materni jezik – premalo svetlobe.«

»Slovenci imajo svojo državo zaradi jezika.«

»V romanu zelo malo prostora, da se izvleče na ta način.«

»Režiserko je roman Ljubimki pritegnil tako z zgodbo kot z jezikom.«

»Avtorici romana skušali dosledno slediti tudi v tem, da protagonistki nista žrtvi.«

»Vse, kar ta avtorica napiše, duhovito, ampak imaš občutek, da se temu ne smeš smejati.«

»Ta povezanost je skoraj zamrla, so pa dobri odnosi in širjenje znanj zelo pomembni za vse priseljence iz republik nekdanje skupne države, saj je dobro poznavanje svojega maternega jezika bistveno za dobro znanje slovenščine.«

»Različnost in večjezičnost je treba tam vsak dan precej aktivno živeti.«

»Ko ob kavi razpravljamo, zakaj danes govorimo o hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini – ne pa več o srbohrvaščini, takrat se moramo vedno znova opomniti, da o tem kot prebivalci Slovenije vemo v resnici zelo malo. Sramotno malo.«

»Znanje namreč preprečuje nesporazume in celi rane.«

»Bistveno pri samem ustvarjanju je, da res vemo, o čem govorimo in kako to na otrokom primeren način izrazimo. Ne moremo jih izpostaviti nečemu, kar sami doživljamo kot težavo, nato pa jih temu kar prepustiti.«

»Lutkovna in gledališka umetnost nasploh sta odlični v smislu, da komunicirata 'v mnogoterih jezikih', prav tako kot otrok.«

»Kot pravi pesniški moto Borisa A. Novaka, 'naj zven pomeni in pomen zveni'.«

»Zadovoljni smo, da jezikoslovna društva, ne le lektorsko in slavistično, ampak tudi prevajalska društva in tolmaško združenje, bolj ali manj načrtovano z roko v roki nagovarjamo širše občinstvo iz skupine jezikovnih poklicev in specializiranih uporabnikov jezika.«

»Prvi besedilni korpus vsakega, ki hoče biti povezan z jezikom, je korpus besedil v njegovi glavi – le tako tudi elektronski besedilni korpusi zanj niso samo statistični podatek, temveč vrednost, ki jo s seboj nosi jezikovni znak.«

»Poklicni mit, naj se lektor pri posegih v besedilu omeji na minimalne popravke, je razblinila urednica Nataša Müller, ki je opozorila na prepogosto stilno šablonsko prevajanje – lektorji bi rekli 'z uporabo modnih besed'.«

»Slovenski jezik je eden od stebrov našega naroda. Od vsakega od nas je odvisno, ali ga bomo uporabljali v dobrem ali slabem. Pravni jezik je prav tako lahko orodje dobrega ali slabega. Na vse apeliram, da se vsak dan znova zavedamo pomena moči orodja jezika.«

»Prav neodvisnost, nepristranskost, usposobljenost, predanost, diskretnost, odnos in ugled pa so temeljne vrednote sodniškega in tožilskega poslanstva ter, seveda, poslanstva drugih poklicev v pravosodju.«

»Sodne odločitve niso in ne smejo biti le usta zakona, temveč je potrebna ustvarjalna vloga vsakega sodnika, ko obravnava konkreten življenjski primer, da lahko pride do pravične odločitve.«

»Kot so protestantski izobraženci prevajali verske spise, da bi zagotovili bolj demokratičen dostop do vere in znanja vsakomur . . . moramo danes poskrbeti, da bodo necenzurirane, politično neobarvane vsebine ostale dostopne vsem.«