Ključna beseda: jezik

»Zapisovanje slovenskega besedja je bil akt poguma in odločnosti, danes na podoben način potrebujemo pogum in odločnost, da zagovarjamo pravice, zlasti manjšinskih in marginaliziranih skupin, in jih z zapisovanjem njihovih neodtujljivih pravic ščitimo.«

»Jezik lahko zaščitimo formalno, z zakonodajo spodbudimo njegov razvoj, a ker je jezik živ organizem, ga ohranjajo in razvijajo njegovi govorci in govorke, pisci in piske – ti so pravi varuhi jezika!«

»Knjiga danes ni le vir informacij, ampak tudi zatočišče samote in tišine, ki sta v času vseprisotnih družbenih omrežij tako težko dosegljivi.«

»Oči svetovnih založniških trgov bodo uprte v nas, to je priložnost, da bodo v številnih državah sveta brali naše avtorje in avtorice, spoznavali naše ilustratorje, umetnike in oblikovalce, slovenski kulturi so odprta vrata v svet in v globalno misel 21. stoletja, ki jo lahko aktivno sooblikujemo z drugimi narodi, kar se je v času mislecev in piscev, ki se jim danes poklanjamo, morda zdelo nemogoče.«

»Raznolikost, ki jo prinašajo migracije, je pozitiven vidik.«

»Zlasti v primeru migrantov, ki nimajo zagotovljenih osnovnih eksistencialnih pogojev.«

»Medtem ko so v družbenem pojmovanju begunci pogosto stigmatizirani, pa so v literaturi zelo zanimivi.«

»Migrantski avtorji so lahko tudi 'izgubljeni', saj so v novi državi izgubili stik z matično.«

»Zakaj bi denimo 'mladi, ki se gibljejo v več jezikih, imeli radi svoj jezik, če jim ne omogoča osnovne eksistence'.«

»Moj materni jezik je fašizem.«

»Moj materni jezik je bil jezik zveri.«

»Še ena nora ženska.«

»Dokler Zahod ne prizna Vzhoda in obratno, bo Evropa še naprej dekle, ki jo je ugrabila pohota starega patriarhalnega boga.«

»Veselilo bi nas, če bi ga (slovenski jezik) spoštovali tudi ostale dni.«

»Čudež, da so se Slovenci sploh ohranili.«

»edinstven pisatelj, velikan slovenske besede, literarna osebnost, ki se ne rodi vsak dan«

»bi si zaslužil Nobelovo nagrado za književnost«

»Te zaposlitve gre pripisati precej samoiniciativnosti in v nekaterih primerih tudi socialni mreži, za zahtevnejša delovna mesta pa je postopek daljši, česar se osebe z visoko izobrazbo tudi zavedajo, zlasti bo treba izboljšati znanje jezika, da bodo spet lahko opravljali delo na stopnji zahtevnosti, kot so ga pred vojno v domovini.«

»Sodelavci iz Kopra in Logatca so ob tem posebej poudarili predvsem dobro sodelovanje s centri za migrante, centri za socialno delo in raznimi društvi, ki delujejo v lokalnem okolju in migrantom pomagajo pri reševanju vsakdanjih težav, iskanju zaposlitve, vključevanju v lokalno okolje, ipd.«

»Na vprašanje, ali se Ukrajinci vključujejo v programe aktivne politike zaposlovanja, so odgovorili, da se trenutno udeležujejo tečajev slovenskega jezika, potekajo pa tudi informativni seminarji z gradivom v ukrajinskem jeziku, kjer skupinam ukrajinskih državljanov s pomočjo tolmača predstavimo sistem zavoda, ukrepov, ki so jim na voljo, kakor tudi trg dela v Sloveniji.«

»Ti, konec meseca se gremo vpisat na faks, v Ljubljano.«

»Ja, v Ljubljano.«

»Ampak v Ljubljani, tam si lahko karkoli.«

»Ne vem še.«

»Če bova tiho, si zapneva suknjiča samo z enim srednjim gumbom, si lahko o naju mislijo, da nisva Prekmurca.«

»Morda si bodo mislili, da sva tujca.«

»Izmenjala si bova samo kakšno besedo, tako mimogrede, da naju ne bodo razumeli.«

»Morda si bodo mislili … da sva, recimo … Angleža.«

»Poleg ohranjanja kulturne dediščine je najpomembnejša naloga ustaviti asimilacijo.«

»Pestrost vseh naših narečij je naše narodno bogastvo.«