Zdaj govori režiserka

»Fantasy v izvedbi Aline Juhart, kot namiguje že njeno ime, ves čas lebdi med fantazijo in osebo.«

»To je filmski lik, običajno ženske, ki v zgodbo vstopi predvsem zato, da s svojo prikupno čudaškostjo, drugačnostjo in energijo sproži osebno preobrazbo glavnega junaka.«

»Fantasy ima lastno zgodovino, lastno ranljivost, posebno tisto, povezano z nesprejetostjo v družini.«

»Pastirjem, kmetom, živinorejcem, smučarjem, znanstvenikom in vsem ljudem Alp, ki ste napolnili kino: hvala.«

»Dejstvo, da ste v življenju 'naših' fantov iz makedonskih gora prepoznali svoje lastne stiske, svojo ljubezen do zemlje in svoje strahove za prihodnost tradicionalnega kmetovanja, mi pomeni več kot katera koli nagrada.«

»Zanima me biti tukaj z njimi zdaj.«

»Visoko v gorah se počutiš majhnega.«

»Menim, da ni nujno, da je angažiranost glasna in zelo vidna, ker imamo različne sposobnosti in različne izzive v življenju in ne moremo vsi enako dajati v določenem trenutku.«

»Sledim vodilu, da kadar koli lahko narediš nekaj za to, da bo svet boljši ali pa da bo nekomu bolje, si dolžen to storiti.«

»Ni treba, da je vedno javno, ni treba, da je vedno na cesti.«

»Da, danes imam prvič v življenju službo in prvič v življenju imam pisalno mizo in stol v neki pisarni.«

»Seveda družbeno odgovorna podjetja so prisotna tudi v sferi kulture, ampak resne, profesionalne kulturne institucije ne morejo preživeti zgolj od naključnih, dobrodelnih prispevkov.«

»Kljub temu, da že 25 let, odkar sem v Sloveniji, poslušam razprave o tem, ali je obstoječi model najboljši način upravljanja kulturnih ustanov, sem zelo srečna, da imamo še vedno institucije, ki jih financirajo mestne skupnosti in država.«

»Da, danes imam prvič v življenju službo in prvič v življenju imam pisalno mizo in stol v neki pisarni. Ne znam vam opisati občutkov ob tem.«

»Da, simbolno je to, da ni več drevesa, edina stvar, ki se vidi navzven pri prenovi Drame.«

»Propadajoča stavba je slabo dejstvo za mesto in za slovensko državo, saj gre vendarle za osrednje gledališče.«

»Morda vas plaši tudi misel na to, da izgubljate del osebne svobode in avtonomije?«

»To je zanimivo vprašanje. Takrat sem to doživela po eni strani kot osebno zavrnitev, bilo je boleče tudi, ker so se o meni širile različne neresnice.«

»Trdno verjamem v angažiranost in soodgovornost vsakogar od nas.«

»Moj pogled na angažiranost je malce širši in si pod tem pojmom ne predstavljam zgolj uličnih demonstracij.«

»Dušan Jovanović me je prepričal v to, sprehajala sva se v Trnovem ob Ljubljanici in me je vprašal, kako nameravam nadaljevati življenje.«

»Zanimivo je, da sem delala državne proslave, osrednjo Prešernovo proslavo vsakič, ko smo imeli desno vlado.«

»Sledim vodilu, da kadarkoli lahko narediš nekaj za to, da bo svet boljši ali pa da bo nekomu bolje, si dolžen to storiti.«

»Tako velika, kot je otroška sreča, je globoka tudi otroška žalost.«

»Igro smo tako pripravili z željo, da z igrivostjo, nežnostjo in skozi skupno poslušanje najmlajših in njim pomembnih odraslih ustvari varen prostor, v katerem lahko začutimo in vidimo tudi žalost in jezo, občutka, s katerima je prepredeno vsako odraščanje.«

»Da lahko z zgodbo podoživimo nekaj, kar nam je vsem (in vsakemu na svoj način) poznano, in ko to lahko z nekom delimo in je varno, potem lahko odleže.«

»In začutimo, da bo spet vse dobro.«

»Aurelia se bori s časom in ga želi ustaviti – v sebi bi rada zadržala pomlad. Boji se starosti, še bolj pa tega, da je kot ženska odcvetela.«

»Po dolgih letih in veliko vloženega truda v to okolje nočem biti več tujka.«

»Dom je pač tam, kjer vlagaš svojo energijo in spreminjaš stvari.«