Tema: Literatura

»Njene besede se povezujejo v poezijo, ki alegorično razkriva resnice o življenju in družbi.«

»Njene besede so kot kamni in neposredno komunicirajo z bralci.«

»Njene besede 'lahko pustijo mnogo znamenj'.«

»Vedno izbiramo le vrhunska literarna imena. To so avtorji, ki jih lahko bere kdor koli in se veliko nauči od njih.«

»Slovenska družba nujno potrebuje dobre, pametne, normalne in razumljive vplive, ki jo oplemenitijo.«

»Tomaž Lavrič je največji slovenski pisatelj.«

»Najsi bo razuzdano, smrtno ali pijano, najsi bo razpadajoče, nežno ali boleče, se ženska telesnost vpisuje kot vsakokratna neizogibna resnica.«

»Naša noga je na pragu. Prihajamo po svoje.«

»Napoči skrajni čas.«

»Zanima me dialog človeka s človekom.«

»Zdi se mi, da se te stvari, ki so mejne, na primer bolezen in smrt, prej dotaknejo; zgodba, ki se vrti okrog tega, prej pride do nekega bistva v nas, zato mi je to verjetno toliko bolj v izziv.«

»Tisoč osemdeset stopinj«

»Za razigranost pesniškega jezika in za prispevek k slovenski literaturi in umetnosti«

»Resnica ali izziv«

»Kar naprej govorite o vsebini človeških misli. Zgodovina niso misli, zgodovina se ne dela v glavah. Zgodovina se dela na ulicah.«

»Prišel je november in z njim prvi sneg. Nebo je polno močvirskih ptic, ki se selijo na jug.«

»Njeni kriki in sopenje so le napol utišani; niso in nikoli niso bili zvoki živalskega užitka /…/ temveč način, kako se Ana Sergejevna spravi v erotični trans.«

»Vse in vsakogar izrabiti za nekaj drugega, vse in vsakogar stisniti k sebi, da bi padli z njim.«

»Zato, je prepričana Urška Perenič, je treba romanu Luize Pesjak Beatin dnevnik priznati nacionalno relevantnost in ga, po kritičen pretresu v spremni študiji, v nasprotju z dozdajšnjima žanrskima oznakama – ženski in sentimentalni roman – obravnavati 'kot primer dveh doslej popolnoma spregledanih tipov: dnevniškega in družinskega romana. Beatin dnevnik je prvi primerek slovenskega dnevniškega romana sploh!'«

»Novost v slovenskem kontekstu, še dodaja Urška Perenič, pa je tudi spoznanje o zgledovanju pri skandinavskem meščanskem tipu družinskega romana – zlasti pri pisanju švedske zagovornice ženskih pravic Fredrike Bremer.«

»Tako v ožjem izboru kot med finalisti najdemo besedila za različne starosti naslovnikov (od pripovedi za mlajše bralce do naslovniško presežnega dela za mlade in odrasle), hkrati so se v najožji jagodni izbor uvrstili zbirka pesmi, pustolovska pripoved, problemski roman, humorni besedili o odraščanju, spoznavanju prijateljstva ter ljubezni in spolnosti.«

»S knjigami je tako, da jih lahko bere vsak.«

»Čeprav sem vedela, da bom prej ali slej morala v službo s polnim delovnim časom, prav gotovo nikoli nisem razmišljala o sijoči prihodnosti, kjer bom plačana za opravljanje ekonomske vloge.«

»Marianne naju je na faksu videla, da se drživa za roke, in rekla: spet hodita! Skomignili sva. Bilo je razmerje in ni bilo razmerje.«

»Roman temelji na resnični življenjski zgodbi zapornika, ki je bil izpuščen.«

»Cilj njegove poezije je bil izraziti bedo in nesrečo proletarskega sveta; ta mu je bil predvsem snov za ponazoritev novega etosa, ki zahteva očiščenega človeka; sočustvuje z zatiranim in trpečim, ki so simbol novega človeštva in nove družbe. Zato je izražal proletarsko-socialno motiviko z vizionarnimi podobami, simboli in metaforami.«

»Želela sem napisati resnično zabavno knjigo, ki bi travmo obravnavala zelo resno.«

»Na neki način je strašljivo. Šele pred kratkim sem spoznala, da zmorem veliko več pri pisanju – in zdaj se je zgodilo to.«

»Kot vsaka učna skupina je imela tudi moja skupina na Dobu svojo notranjo dinamiko, se pravi tiste, ki so vsevedni in vedno hočejo imeti besedo, tudi če o temi nimajo pojma, sodelujoče, in tudi tiste, ki hodijo v skupino bolj zato, da jim mine čas.«

»Feliksa sem opazil, ker je bil vedno pozoren na tematiko, oglasil pa se je le, če je imel o aktualni zadevi ustvarjeno mnenje. Nikoli ni silil v ospredje ali drugim skakal v besedo.«