Tema: Literatura

»Pri tem najpogosteje svojo pozornost usmeri na usodo posameznika v totalitarnih režimih.«

»Dela Andreïja Makineja je prevedla Nadja Dobnik.«

»Ob nagradi najprej pomisli na Marjana Rožanca in na svoje predhodnike. Nagrada mu veliko pomeni.«

»Esejistika se mu namreč zdi 'tista najbolj neposredna zvrst, kjer lahko že na začetku poveš svoje mnenje, izraziš svoje stališče in ga vkomponiraš v čas'. Hkrati lahko 'uporabiš vso artilerijo svojega spomina', saj gre tradicionalno za odprto formo, ki dopušča tudi kakšne iracionalne, poetične vložke.«

»Nam 'izstopi' iz vsakdanjosti, utečenosti in navajenosti velikokrat v literaturi omogočijo drug pogled oziroma perspektivo in za to si je prizadeval tudi v esejih.«

»Čaka na ugoden trenutek, da ga tema sama najde v naključnih situacijah, nato pa 'zažene motor'.«

»Knjiga esejev nastala v času negotovosti, ko je na lastno pobudo izstopil iz redne službe. A ta negotovost je bila, kot je dejal, nujna, saj prej 'ni reflektiral nekaterih stvari'.«

»Vendar tudi ni mogla, saj bi jo moral potem napisati z opombami in te opombe bi bili ti eseji.«

»Kadar je trenutek in občutek pravi, se vse lahko zgodi zelo hitro.«

»Svoj tretji roman, ki bo izšel še letos, pa piše že tretje leto.«

»V zgodbi, ki ni dialoška, tudi ni telesnosti in seksualnosti, ki ju kritiki redno izpostavljajo kot rdečo nit Lenkovega pisanja.«

»Njuna literarna svetova se ne bi mogla bolj razlikovati, vendar oblikovno nadvse prefinjene Dantejeve tercine in kakor iz brun zbite, pa skrajno ekspresivne rimarije očeta Romualda, polne prvinske ljudske čustvenosti, povezuje marsikaj, še najbolj pa tema odrešenja.«

»Kristusovo odrešenjsko trpljenje so očetje kapucini v Škofji Loki na najbolj nazoren način prikazali svojim vernikom, veliki Alighieri pa je trpljenje grešnikov v peklu in vicah opisal tudi kot opomin za prehod duše k višjemu odrešenjskemu spoznanju.«

»res čudno knjigo«

»romanom ni treba odslikavati sodobnega življenja in sodobnega sveta, da bi bili relevantni«

»ustvarila svet onkraj naše najbolj divje domišljije, obenem pa nam je tudi povedala nekaj o tem, kaj pomeni biti človek«

»pišeš lahko, o čemer koli hočeš«

»Gre za groteskno politično satiro, pravzaprav neke vrste politično noir srhljivko, ki odpira vprašanja politične in družbene tranzicije, vloge nacionalne kulture v sodobni družbi, prepada med politično elito in državljani ter posameznika v igri statusa in moči. Roman je napisan izrazito sveže, narativno kompleksno, sodobno in prepričljivo.«

»Vsekakor ima vojna v slovenski literaturi pomembno mesto. Zato ne preseneča, da je nekaj največjih slovenskih literarnih imen, na primer Edvard Kocbek, Vitomil Zupan, Lojze Kovačič, povezanih prav z vojno tematiko.«

»Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno.«

»Ko ga je spraševal, so bile njegove oči videti nestalne in negotove, kot bi se v njih pojavljal dvom, da ni mogoče primerjati otroštva obeh, globlje in bolj rezko pa vtis, da mu je bil tisti njegov sin delno tuj, saj je govoril z drugačnim naglasom in morda zbiral školjke.«

»'Ne govoriš. Niti z menoj nočeš spregovoriti,' je rekel Giordano. Spodnja stena je bila poraščena s školjkami, med katerimi sta prežala dva raka. Galeb je počasi letel nad njima, iz letenja pa se je zdelo, da je njegov cilj še daleč.«

»On je s svojim delom in s svojo osebnostjo prebil stoinvečletni zid molka o naši kulturi, o naši kulturni preteklosti.«

»V tem prostoru je bil determinanten tako za soočanje s preteklostjo kot s sedanjostjo. Meni osebno pa je pomembno to, kar me je naučil: kaj je absolutno zlo in da obstaja absolutna ljubezen.«

»Sramotno je, da kar 40 let ni bilo državne založbe, ki bi izdala Nekropolo. Menim, da je to najpomembnejše tržaško delo druge polovice prejšnjega stoletja.«

»Nekaj dni sem preživel v ignoranci do svojih obveznosti in sveta okoli sebe, nato pa sem le moral priznati premoč vsega, kar me obdaja, da nadaljujem zastavljeno delo. Sedmo nadstropje.«

»Včasih nisem prepričana, če zares obstajam.«

»Zdi se mi, da namesto mene piše nekdo drug.«

»So pa tudi taki, za katerimi ni spomina; izginili so, kakor da jih sploh ne bi bilo. Postali so, kakor da bi se ne bili rodili, in tako tudi njihovi otroci za njimi.«

»Vsak kamen bo spomin na ta čas.«