Tema: Literatura

»In če človek vidi delček celote, mu to prav nič ne pomaga, če v tuji mu besedi dihur prepozna (besedo) dih, ki jo pozna, ali pa ga zven neznane besede krma spominja na grm; približki ga prav nič ne približajo resnici, prav tako bi se lahko motil v celoti.«

»Umetnost je simptom, bodisi nezadovoljnosti bodisi nezadovoljenosti, in velika škoda je za svet, da nam njegovo sliko takole izkrivljeno podajajo prav ljudje, ki se v njem najmanj znajdejo. Umetnost je protinaravna, kriva vse družbene gnilobe, ja, ja, umetnost je kriva, ljubezniva, neusmiljena.«

»Naravnost sovražila sem prijetne, gospodinjske priporočilne citate na mojih novih naslovnicah. Spremenili so me v žensko leposlovje najhujše vrste! V njih ni bilo sledu igrivosti ali čudaškosti ali naprednosti, ki so v knjigah. Pa sem jih sežgala.«

»Upam, da bo njen založnik tvitnil fotografijo korespondence, v kateri so jo vprašali, ali so izbrani citati v redu. Saj vsi veste, da se je to zgodilo, kajne?«

»Glede na to, da Jeanette Winterson misli, da 'žensko leposlovje' ne more biti nenavadno ali celo pred svojim časom, mi daje misliti, da ni še nikoli brala nobenega 'ženskega leposlovja'.«

»Fina promocijska poteza Jeanette Winterson. Škoda je le, da mora napadati druge ženske, da bi ji uspela.«

»Rada bi samo dodala, da nisem še nikoli požgala knjig, ki bi jih napisal kdo drug; niti tistih groznih, ki so mi jih pošiljali po pošti.«

»Ves Dunaj žaluje za doajenko avstrijske književnosti in našo častno občanko Friederike Mayroecker.«

»Noro sem zaljubljena v jezik. Potrebujem knjige, potrebujem tišino. Ne maram pogovora. Kar moram povedati, napišem.«

»Kar želim, je, da izginem za svojo biografijo. Pomembna je bibliografija.«

»Postopek pisanja opisala kot 'čarobno stanje, kot da bi bila na drogah', in dodala, da je med delom pogosto jokala.«

»Pisatelji, ki pišejo v svojem jeziku, težko pridejo v kulturni prostor Slovenije. Imamo recimo delavnice. Ampak ena dveurna delavnica na leto in eno srečanje sta bistveno premalo. Javni sklad se trudi, ampak je vse to premalo.«

»Naj pisatelji, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih, dobijo več prostora v slovenskem literarnem in medijskem prostoru.«

»Zakaj ne bi denimo država enemu izmed teh kakovostnih pisateljev, ki pišejo v maternem jeziku, objavila knjige? Naj bo to knjiga – polovica v njegovem maternem jeziku, polovica prevod.«

»Pisanje je bolj osamljena dejavnost, pisatelj je sam v svoji sobi med štirimi stenami, družbo pa mu delajo samo liki v njegovi glavi. Zato je zelo dobro, da se pisatelji družijo.«

»Pisanje je kot nekakšen notranji dialog, kulturni dialog v glavi avtorja med matično kulturo, matičnim jezikom v tujini.«

»To, kar počnejo starši otroci, vidijo in poskusijo posnemati. In zdaj če ga potegne v to, potem tudi nadaljuje.«

»Zdelo se mi je, da vse skupaj zveni nekako absurdno ali pa popolno – ne morem se odločiti, kaj je primernejše za Becketta.«

»Presenetljiva sopostavitev Becketta in Folkestona lahko osvetli primer, kako se prepletata umetnost in življenje Nobelovega nagrajenca.«

»Sinanović je na mrežici kritiškega sita po silovitem kritiškem pretresanju.«

»Našel je zrel glas, ki v premišljeni in dodelani poeziji razmišlja o identiteti posameznika v času družbenih sprememb.«

»Njegova osredotočenost na detajle! Njegova izjemna pozornost na to, kar mu govorim. Veliko zanimanje za reči, ki jih ne vidiš, ker so preblizu. Ker jih imaš vse dni pred nosom. Mislim, da me je razorožilo prav to. Iluzija, da imam ob sebi pisatelja.«

»Roman Škrbine je zgodba o nenapisanih zgodbah.«

»Nagrade za umetnost bralce opozarjajo na književnost, ki ni všečna, a ima moč, da nam povrne vero in upanje v moralne vrednote, ki izginjajo.«

»Verjeti v moč besede in literature, verjeti v zgodbo, ki je metafora o svetu, je danes pomembno.«

»Ne v areni literature, ampak v areni življenja sem stal.«

»Cankar se je žrtvoval za svoje besede. Za resnico, ki jo je hotel povedati na glas.«

»Motiv dokazovanja svoje lastne vrednosti je med najstniki najbrž star toliko kot človeštvo samo; preizkušanje mej prepovedanega prav tako. Roman, ki je postavljen v sodobno družbo, skozi avanturistično zgodbo odgovarja na oboje.«

»In se mi zdi, da mi je kar uspelo.«

»Ljubezen in veter sta blizu.«