Tema: Književnost

»Najboljša reč na svetu je plot. Kako te vsega razbremeni, kako te vsega osvobodi, kako te naredi samozavestnega.«

»Pripoveduje mi o skodranih, angelskih laskih, ki so zrasli na golih glavah sojetnic.«

»Zakaj so zagrešili toliko umorov, škandalov in grdobij? je z vročično hlastnostjo odgovoril (...); zato, da bi vsem vzelo pogum in bi iz vsega zmešali godljo, potlej pa družbo vzeli v svoje roke.«

»Vse poletje pel škržat je kot svat, a ostal je brez vsega, ko je burja v vas prišla.«

»Vsako jutro se zbudim, pogledam to svojo reko Dravo in tiste labode in sem srečen.«

»Živel okrog dvatisoč (rojen še med drugo svetovno), okušal dvajsetega stoletja govno, zapustil o tem nekaj rimanih zapisov.«

»Ni bil ne samozavesten, kar si je javnost mislila o njem, ne do kraja zaupljiv, kar smo verjeli ob najbolj intimnih srečanjih.«

»In mi je naprej pripovedovala o tistem kraju, kjer je bil njen izvor oziroma izvir. O dolinah med hribi, kjer pozimi sonce vzide šele malo pred poldnevom in zaide že ob dveh popoldne.«

»Tudi na tebi, o moje nebo, zvezda za zvezdo ugaša, vendar ne bliža se jutro svetlo, burja se ljuto oglaša.«

»Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.«

»Obupan je bil.«

»Svojat je umirala temna od mesa, / ampak, ptiči so / tudi umirali temni od mesa. / Kaj tu manjka?«

»Ker smo živeli pod Sodbo, ne da bi vedeli za to«

»Njegove ustnice so poezija, ki je ne bom prebrala«

»Je vonj po smislu, ki v dimu šine / kvišku med uplinjene znake ...«

»Kako težko je biti slab / kako težko je biti sam, / in biti star, pa biti mlad!«

»Veter raje preiskuje noč kot dan.«

»Imel sem občutek, kakor da izjava sploh ni prišla do ušes sodelujočih.«

»Poslala je po enega tistih jajčastih in lepo rejenih kolačkov, ki jim pravijo 'magdalenice'...«

»Sami prasci!«

»… da se je v njem naselil duh volka, ki pogreša svoje srce, ki želi teči čez planjave in po gozdovih, ujet v starčevsko telo pa je nemočen, zato divja, nori, grize, in to starca boli. Zato ne vpije samo on, vpijeta oba.«

»Bili so starci, na obali, brez morja.«

»Obstaja beseda, trenutek, ki vse pojasni, sešije v celoto, postavi v pravi okvir, umesti v univerzum, podčrta …«

»Zgodovina je pripoved, v večini napačna, / o dogodkih, večinoma nepomembnih, / ki jih ustvarjajo vladarji, / večinoma faloti, / in vojaki, večinoma bedaki!«

»Starine, ne pa crkovine!«

»Je pa res, da sem že od šestega leta hodil veliko v kino, tudi po dvakrat, trikrat na dan. /…/ Pri filmski režiji me najbolj zanima zgodba, ki jo napišem kot scenarist. /…/ Ko pišeš scenarij, si pol leta sam, tako kot takrat, ko pišeš roman. Potem pa greš na teren s sto ljudmi v ekipi.«

»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih.«

»Lipa suvereno zamahne z vejo in mimogrede odpihne lestev, motorko in avtorja, ki mu polomi par reber in ga trdo položi sebi k nogam.«

»Svoji ženi ali moji materi o svojih izkušnjah nikoli ni povedal ničesar.«

»Ta zgodba o vojskovanju, ljubezni in norosti ima grozljivo moč.«