Tema: Književnost

»Veliko je pesnikov, ki imajo dovolj poguma, da se zazrejo v prepad, a zelo malo je tistih, ki imajo dovolj poguma, da se soočijo s srečo in pišejo o njej, in to je tisto, česar sem si želel biti sposoben v svojem pisanju.«

»se v svojih delih ukvarja z razčlenjevanjem kompleksne, protislovne človeške narave in se hkrati odkrito postavlja na stran ranljivih in neenakopravno obravnavanih skupin«

»Srečen, kdor za rokó drži / na odru lepo kdaj aktriso / in upa, da ga doleti / še večja sreča za kuliso.«

»To je pesem mož brez doma, igra pa jo mož, ki doma nikoli ni imel.«

»Ljudje bodo pokali od smeha in jeze.«

»Ženska po tridesetem brez terapevtke enostavno ne preživi.«

»Bil sem slikar, ne pa: umetnik.«

»Ženske, zbudite se!«

»Približal sem se prasili, ki traja in čaka....nič in vse mojega življenjskega vodila sta se mi spojila v eno samo čarovno besedo: sem.«

»Videla sem, kako je moja mama obudila moškega od mrtvih.«

»Vsi samo odlagajo to, o čemer se bodo morali enkrat izprašati, če bodo doživeli to srečo, da bodo imeli pred smrtjo čas za to.«

»Rodil si se, da se naučiš držati usta zaprta.«

»Hvaljen bodi oblak na travi!«

»Smodnika nisem zaduhal niti v lažni bitki.«

»Zdi se mi, da nisem jaz izbrala osebe, ampak je oseba izbrala mene.«

»Ves čas se trudim biti pri jeziku, ki je moje osnovno orodje.«

»Kaj naj bi pri lepotici vzbudilo zanimanje za pešajočega šestdesetletnika?«

»Sovraštvo je zamrznjen kos mesa, samo postaviš ga na mizo in počakaš, da se odtali.«

»Videla sem, kako je mama obudila moškega od mrtvih.«

»Vse nas povezuje ena in ista sila; v vseh nas biva neskončna milost. Neskončna ljubezen.«

»Muhasta sva oba, do partnerjevih muh nisva prizanesljiva.«

»V tistem trenutku, ko sem dokončno sklenil, da Andreje ne bom poklical in bom umoril zgodbo, ki ni le moja zgodba, je zazvonilo.«

»Ko pospravljam ostanke dneva v kuhinjskem koritu …«

»Jaz sem skrit v nebu, jaz sem skrit v miru.«

»Ni važno, od kod si. Čigav si. Važno je, kam greš.«

»Dolga noč / Dolg dan / Kratko življenje«

»Vse to in še več je bil Camino. Od jutra do večera hoja, med katero je na voljo ves čas tega sveta za samomrcvarjenje. Noge meljejo pot, glava življenjski cikel.«

»Vse to in še več je bil Camino. Od jutra do večera hoja, med katero je na voljo ves čas tega sveta za samomrcvarjenje. Noge meljejo pot, glava življenjski cikel. Camino je premik v človekovo psiho.«

»Življenje je bilo nepopisno več od skupne vsote vsega, s čimer sem ga poskušala zapolniti. Bilo je vse tisto, kar mi je ušlo izpod nadzora. In vse, čemur sem se odrekla. Življenje so bili vsi, ki so odšli brez slovesa, da bi me razsrediščili. Prepustili sebi. Ali drugim.«

»Dragica Rajčić Holzner ne pripoveduje svoje zgodbe niti svoje usode, še manj svojega življenjepisa. Pripoveduje o življenju pozabljenih, vseh žensk, ki jim z navidezno neskončno zalogo upanja in ljubezni spodleti.«