Ključna beseda: spomini

»Rada bi, da to postane pripomoček za učenje. Nočem, da so zgodovinarji tisti, ki bodo pripovedovali zgodbo o duhovnem dogodku, ki je bil samo na videz glasbena prireditev.«

»Takrat smo bile res dobre, tako ekipno kot posamično. Kar deset smučark je bilo v igri za kombinacijsko kolajno.«

»Večkrat v sezoni sem bila na kakšnih antibiotikih, ampak takrat je bilo to čisto nekaj normalnega, nismo se kaj dosti ukvarjali s tem.«

»Dekleta so zelo dobro prebila led in dala velik zagon tudi preostalemu delu ekipe. Res dobro so tekmovali tudi naši fantje.«

»Takrat smo vlekle druga drugo. Tako na tekmah svetovnega pokala kot potem tudi na olimpijskih igrah smo se spodbujale. Ravno z uspehom drugih smo vsi rasli.«

»Seveda si vsak želi osvojiti olimpijsko kolajno, vendar je bilo za nas bistveno laže, saj ne bi bilo neke drastične razlike, če bi bila deseta ali če bi zmagala.«

»Bilo je ekstremno mrzlo, tudi minus 25 stopinj Celzija. Celo merilniki časa niso delovali.«

»Na smuku v Kvitfjellu smo si lepili obraze. Če to počnejo smučarji, pomeni, da je res mraz.«

»To je bil Stojan Puhalj. Brez njega ne bi bilo uspeha nobene od nas. Kot trener je bil rahlo nor.«

»Če mi je Stojan rekel: tukaj moraš pritisniti do konca, sem jaz to naredila.«

»Vse skupaj je bilo zelo spontano.«

»V olimpijski vasi smo vsi stanovali v neki uličici. Prav neverjetno: z mojo posteljo so me pričakali pred vhodom v olimpijsko vas in me nesli kot kralja.«

»Niti ni tako pomembno, kaj in kako živiš, temveč je bistvenega pomena, kako to razlagaš pred seboj in svetom.«

»Pisavi Jedrt Maležič se pozna, da je pred pisanjem proze prevajala, saj je njena pisava nabrita in duhovita.«

»Iz kje si? Zabavno se mi je zdelo, da mi ni nihče verjel, da prihajam z Madžarske.«

»Vsi so pomagali.«

»Želimo pokazati, kako zelo so bile sicer jugoslovanske olimpijske igre zaznamovane s slovensko prisotnostjo.«

»Z njegovo zbirko nam je tudi uspelo dopolniti razstavo in ji dati tisti pravi pridih 80. let, ki smo ga želeli pričarati.«

»Z razstavo smo hoteli po eni strani predstaviti zadnji veliki dogodek v Jugoslaviji, ki naj bi še združil državo, ki je počasi razpadala, predvsem pa prispevek slovenskih športnih delavcev, funkcionarjev in drugih. Pa seveda tudi Frankovo srebrno medaljo, torej prvo zimsko medaljo, ki so jo Slovenci osvojili v okviru Jugoslavije.«

»Kako je igre v skupni državi doživljala Slovenija? Kaj smo jedli, kaj poslušali in brali, kakšne obleke smo nosili, kaj smo gledali po televiziji in v kakšnem stanovanju smo živeli? Za mnoge generacije je to izlet v 'dobre stare čase', za novejše pa okno v originalen svet 80. let, ki močno zaznamuje tudi današnjo popularno kulturo.«

»Pse pogosto fotografiram, ker jih imam rad, ker nimajo nič proti temu, da se jih fotografira, in ker nikoli ne prosijo za lastne izvode fotografij.«

»Najboljše stvari se zgodijo, ko si čisto naključno nekje s fotoaparatom.«

»Fotografija je precej preprosta reč. Samo odzoveš se na to, kar vidiš, in narediš veliko, veliko posnetkov.«

»Vlado je bil kot otrok takšen, kot je vsak otrok. Živ, radoveden, nagajiv, že takrat je rad pomagal.«

»Zdaj pa poslušaj, pubec! Ko dobiš prvo plačo, obvezno kupi kitaro. Potrebujemo kitaro. Le tako bomo pravi ansambel.«

»Gospa je še pred leti zunaj nekaj delala, in ko sem prišel mimo, sem ji obljubil, da ji bom ‘zašpilal’ takrat, ko bo stara sto let.«

»Je***ti, Kreslin, če iz te muzike nekaj ne napraviš, te vržem v Muro.«

»Mislim, da sta jih bolj gledala, se o njih pogovarjala, reševala svet, niti ne samo reševala, kovala nove ideje, vizije, da bi bil ta svet še boljši, lepši in pravičnejši.«

»Besedo oprosti je Mira imela najraje, a jo je slišala premalokrat«

»Mira je bila vulkan«