Ključna beseda: spomini

»Bil je garač in mi smo imeli repertoar samo izpod njegove roke.«

»To je bila velika izguba.«

»Nismo se samo smejali … Ni govora.«

»To je bil zelo odgovoren poklic.«

»Žal je prekmalu odšel.«

»To je bila cela revolucija!«

»Morda se je direktor takrat malo ustrašil in se je hotel izogniti težavam.«

»To je bilo, še preden smo mi ustanovili big band.«

»To je bilo perfektno.«

»To je bila moja praksa, bi rekel, zaradi katere sem prišel potem v Plesni orkester.«

»To je bilo nekaj neverjetnega.«

»Že četrt ure poslušam pasažo, ki jo vadijo, ampak da bi pa dirigent prve in druge violine uredil v oktavo, to pa ne.«

»Britanski tisk ni hotel objavljati teh podob, ker je bilo treba proslavljati zmago in se je urednikom zdelo, da ima javnost dovolj gledanja grozot.«

»Vse skupaj je pokopala, kar je naredilo veliko ljudi; mislim, da je bila fraza 'stisni zobe in utihni'.«

»Bila je torej najbrž do konca potlačena. Niti svojemu možu ni povedala veliko o tem, kaj je videla in počela.«

»Dim na levi strani za goro je od goreče Hitlerjeve hiše; dim na desni je od gozdnega požara ali česa podobnega.«

»Hotela je pokazati, kaj se dogaja in kako odvratna je vojna.«

»Poanta Lee Miller pa je bila prav v tem, da ljudje še vedno živijo s temi grozotami in da se jih moramo zavedati.«

»Vabljeni k poslušanju: Ars humana - delavska zgodba Angele Vode«

»Slišati jih je mogoče v oddaji Ars humana, ki jo je pripravila Staša Grahek.«

»Nekaj tisoč ljudi nas je tu. Fabriški dimniki segajo v nočno nebo in vzkriki siren lomijo ozračje in otroci čakajo za okni svoje stare.«

»Nekega jesenskega dne so skoraj za sto evrov povišali šolski dodatek, ki so ga družine vsako leto dobile kot pomoč za nakup šolskih potrebščin, zvezkov, torb. Noro si se razveselil, v dnevni sobi si kričal: Gremo na morje! in vseh šest se nas je posedlo v naš avto za pet; jaz sem zlezel v prtljažnik kot kak ugrabljenec v vohunskih filmih, kar mi je bilo še posebej všeč.«

»Stalna uporaba preteklega časa je vendarle past. V časopisu Le Monde z dne 17. junija 1986 lahko o mamini regiji, Zgornji Normandiji, preberemo: Zaostanek v šolanju kljub izboljšavam ni bil nikoli odpravljen in še vedno kaže svoje učinke […]. Vsako leto 7000 otrok zapusti šolski sistem brez izobrazbe. Prihajajo iz 'odrinjenih razredov' in nimajo dostopa do usposabljanj. Po besedah enega od učiteljev jih polovica 'ne zna prebrati dveh strani besedila, namenjenega njihovi starosti.'«

»Življenje je bilo težko, zlasti za mojo mamo. Za očeta je bila vse: žena, ljubica, vsako leto je rodila otroka, bila je gospodinja, sama je kuhala in pekla, prala perilo, stregla v trgovini z mešanim blagom, ko je prišla kaka stranka, prelopatila vrt, ne za cvetlice, temveč za krompir in zelje, čebulo in buče; in vsak trenutek je pritekel kak paglavec, jo potegnil za krilo in priganjal: lačen!«

»Slavnostna govornica bo predsednica republike Nataša Pirc Musar.«

»To seveda absolutno obžalujemo in to tudi ni bil naš cilj, (...) vendar je bilo glede na razplet samih okoliščin to skorajda nujno.«

»Treba spomin na Srebrenico ohranjati, spoštovati žrtve in se braniti pred vsemi poskusi relativizacije zgodovine.«

»Genocid v Srebrenici je treba predstaviti celostno, (...) na podlagi zgodovinskih in pravnih dejstev, in tukaj absolutno ni možno iskati nobenih kompromisov.«

»Zgodovinska dejstva nikoli niso bila postavljena pod vprašaj.«

»Za zaplet se opravičujemo vsem pričevalcem, ki so se odločili izpostaviti in svojo zgodbo deliti s slovensko javnostjo.«