Ključna beseda: spomini

»… morda je nesmrtnost to, da se najrazličnejše vrste še naprej po svoje razvijajo.«

»Zdaj je čas in čas je zdaj.«

»morda je nesmrtnost to, da se najrazličnejše vrste še naprej po svoje razvijajo.«

»Toda kaj bi on brez vsega tega, brez vseprežemajoče bolečine? V njej so skriti spomini na očeta, mamo, Elijo. Ta bolečina je on sam, brez te bolečine on, Albert Weiss, ne obstaja. Niti vsi njegovi najdražji.«

»Človek mora sam iz sebe in sam za sebe hoteti dobro in omejevati zlo. Brž ko se preveč spoji z zgodovino, ga zgodovina zasužnji. In njena sužnost je hujša od prve.«

»Moje poti so stkane iz plasti vsega, kar je bilo, s slutnjo obljube in vsega, kar ima biti. Iščem pot za vdih in izdih, za pogled navznoter, da vidim navzven.«

»Hollywood ob Tiberi se je zdel bleščeč, a v resnici je škodoval italijanski kinematografiji. Razosebil jo je z uvajanjem oddaljenih in kulturno tujih modelov, ki so kontaminirali močnejše tradicije in potisnili glavne italijanske producente v tujino. Skoval sem slogan Hollywood na Tiberi, a sem zmeraj obsojal njegove toksine.«

»Brando je iz mrmranja naredil umetnost. Toda v nobenem filmu še ni dosegel popolne neartikuliranosti, ki ga je zdaj premagala, niti tako nenavadnega sopihajočega sinhroniziranega posnetka, kot je bil tisti, ki ga je spodbudil frontalni aparat Sophie Loren ...«

»Vsi bodo pisali o tvojem odhodu. Rekli bodo, da sovražiš film, da si se mu odrekel, kar koli.«

»Njuha zadeve. Morda je na čem še hujšem.«

»Kdo je on, še en tak, ki me hoče samo osvajati ali pa buljiti v moje telo?«

»Rekel mi je, da se bova poročila ... Moški izkoriščajo. Ko gre za pravo ljubezen, sem vedno zavedena.«

»Hollywood ob Tiberi se je zdel bleščeč, a v resnici je škodoval italijanski kinematografiji. Razosebil jo je z uvajanjem oddaljenih in kulturno tujih modelov, ki so kontaminirali močnejše tradicije in potisnili glavne italijanske producente v tujino. Skoval sem slogan Hollywood na Tiberi, a sem zmeraj obsojal njegove toksine.«

»Brando je iz mrmranja naredil umetnost. Toda v nobenem filmu še ni dosegel popolne neartikuliranosti, ki ga je zdaj premagala, niti tako nenavadnega sopihajočega sinhroniziranega posnetka, kot je bil tisti, ki ga je spodbudil frontalni aparat Sophie Loren ...«

»Vsi bodo pisali o tvojem odhodu. Rekli bodo, da sovražiš film, da si se mu odrekel, kar koli.«

»Njuha zadeve. Morda je na čem še hujšem.«

»Kdo je on, še en tak, ki me hoče samo osvajati ali pa buljiti v moje telo?«

»Rekel mi je, da se bova poročila ... Moški izkoriščajo. Ko gre za pravo ljubezen, sem vedno zavedena.«

»O vojni odločajo stari moški, umrejo pa mladi, godni za boj, naščuvani, pozvani k osvajanju ali k maščevanju. In umre na desetine tisočev civilistov.«

»Z mano pa je tako, da sem bila dobra za olepšavanje po kakšnem zoprnem pripetljaju. V meni je bila neka negotovost, zaradi katere sem imela potrebo po naknadnem olepšanju dejstev.«

»Spet potujem iz ene države v drugo. Ni prvič, da sem se na vrat na nos znašla sredi toka sprememb, nepripravljena nanje.«

»Delo osupne in obenem pomirja ter nas spodbuja k novim občutjem in spoznanjem.«

»Žarijo dnevi. / Svit in mrak / hodita z roko v roki. / Prezreli kobuli / se s pokom / razletavajo / in brizgajo semena ...«

»Imam občutek, da že vse življenje pišem isti roman.«

»Spreletel me je vtis, kot ostanki begotnih sanj, ki jih poskušate priklicati, ko se zbudite, da bi sestavili celoto.«

»V iskanju spominov.«

»Poezijo razumem kot zgled univerzalnega in estetskega načina spoznavanja.«

»Žarijo dnevi. / Svit in mrak / hodita z roko v roki. / Prezreli kobuli / se s pokom / razletavajo / in brizgajo semena ...«

»Spreletel me je vtis, kot ostanki begotnih sanj, ki jih poskušate priklicati, ko se zbudite, da bi sestavili celoto. Videl sem se, kako hodim po temnem Parizu in porinem vrata te stavbe na Ulici Cembacérès. Oči se mi na hitro zaslepijo in nekaj sekund ne vidim ničesar, v takem nasprotju je ta svetloba s temo od zunaj. Iz katerega obdobja je to? Iz časov, ko sem se imenoval Pedro McElvoy in sem se vsak večer vračal sem?«

»Kar pa se nas še dotakne, morda tudi zaradi osebne izkušnje, je vojna, ki podaljšuje trpljenje v ne vojne dni in leta.«