Ključna beseda: spomini

»Če ti je kostum prav, je vloga tvoja.«

»Dober igralec, čudovita družba in tako prijazen do vseh, ki smo imeli srečo, da smo ga poznali.«

»Danes smo izgubili najboljšega lovca na glave v galaksiji.«

»Giscard si je vse življenje prizadeval za spodbujanje sodelovanja med evropskimi narodi.«

»Njegova dediščina je moderna in napredna politika.«

»Upam, da ne bo nikakršnih zamer: kar je pisano, sem zapisal z ljubeznijo.«

»Zgodovina je objektivna danost, kadar je podprta z dokumenti, je pa tudi subjektivna, temelječa na osebnih izkušnjah.«

»Temu bi rekla 'neuradni drobiž', ker je drugačen glas v zgodovinskem toku, kakor ga pokažejo samo zapisi uradnih dokumentov, poročil, statistik in sorazmerno prizanesljivih, povečini vljudnih ocen, zapisanih v letnih poročilih.«

»Celotno življenje se mi je spremenilo v nekaj minutah. Želela sem le biti z njimi in jih poznati.«

»Bog blagoslovi Astrid, čudovito človeško bitje.«

»Tako pozorna in prijazna ter nadarjena, z očesom, ki je ujelo dušo.«

»Kot kaže, sem se vdal.«

»Izjemen talent, prijazen kolega, plodovit ustvarjalec filmskega sveta nas je zapustil prezgodaj in nastala je velika praznina.«

»Bil je navdih vsakomur, izjemen igralec, neprekosljiv talent in velik človek.«

»Uničili bodo Pesnico, ne bo več rib, ker ne bo tolmunov.«

»Vsi čutijo, da je bil lep večer, Tine pa si misli, da je imel vseeno prav, ko si je vbil v glavo, da je njegova dolžnost napisati to igro o ateju, ki se je, hvala bogu, posrečila.«

»Nima pa vsaka Pesnica svojega pisatelja, da bi ji postavil tak spomenik, kot ji ga s svojim literarnim ustvarjanjem kleše Tone Partljič.«

»Nekje se iz papirjev sliši skoraj neslišen glas, vendar tak, da ga sliši samo on. 'Pojdi že iskat tisto svojo Pesnico, pojdi! Vse, kar si in kar imaš, je od tam … Tvoje Pesnice ni več, nekje pa plava njena duša, veš.'«

»V zadnjih petindvajsetih letih je bil naš gledališki studio ves svet, prostor umetniškega ustvarjanja, izkušenj in čustvovanj, hoteli, v katerih smo bivali, pa naš drugi dom.«

»Poba ostaja v filmu.«

»Ljudje so pravili: 'Ta igralec kategorije B je kar naenkrat postal izvršni direktor.'«

»Ko sem prišel k Paramountu, so mislili, da bom zdržal šest mesecev.«

»Slab direktor.«

»Morje je dedu pomenilo dom, gotovo je zato babici Ivani poslal tisto olje slikarja Alberta.«

»Morje je neomajno ostajalo nekaj, kar je bilo večje, močnejše in trajnejše od vseh občutij.«

»Vojna kljub temu, kar se je Ivani zgodilo tam v gozdu, postane normalnost ... Predvojni časi, čeprav so bili tudi zelo grenki, se gotovo ne bodo več ponovili in ona bo starejša, postaral je ne bo samo čas, ampak jo bodo spremenile tudi izkušnje, njo pa je strah življenja, ko strahu enkrat ne bo več.«

»Dober človek je bil, delaven.«

»Bolje je iti v gostilno kot v cerkev. V cerkvi pije le duhovnik, v krčmi pa vsi.«

»Kako je tisti, ki je umrl, še prisoten na obrazih tistih, ki živijo?«

»Tradicionalno moški pač veljajo za tiste, ki redkeje ubesedijo svoja čustva, in ravno s to prepreko se skozi zgodbo spopadata oba glavna lika.«