Ključna beseda: poezija

»Vsako uspešno literarno delo nagovori bralce na vsaj dva načina: s pesniško oziroma jezikovno dovršenostjo in izpovedno avtentičnostjo.«

»Vrt je tudi simbol duše. Predstava Hortus Conclusus se bo potopila v imaginarne prostore, kjer poezija prijateljuje s filozofijo.«

»V na pol razprtem gnezdu stare hruške«

»In te ne najdem pod nobenim / Listom – ki ga jesen raztaplja // V zenicah / Te današnje vetrne rapsodije // V grivi / Pihljanja med bosimi prsti // Tvojih / Nog«

»Poletje kar naprej odhaja / Na tvojih ustnicah žarenje ...«

»V lotosu zgubljenih vrtov / Se mi prikazuje // Mesečina na srežu / Motnogluhih trav // Do konca / Te pravljice // Razsejane po odlomkih v pestiče / Kovinskih puščav«

»Ko bi ne bilo Amerike, bi se vojna končala neodločeno. Vsa Evropa bi prišla do spoznanja, kakšen nesmisel je vojna. Izid spopada bi bil mir brez zmage – edina zvrst miru, ki zagotavlja kakršnokoli trajnost.«

»Zelo sem bil polaskan, ko me je Joyce nehal nagovarjati z 'gospodom'. Zanj so bili vsi 'gospodje'. Nikogar ni klical po krstnem ali osebnem imenu. Prijateljstvu se je najbolj približal s tem, da je opustil naziv 'gospod'. Mene nikoli ni klical 'Sam'. V najboljšem primeru samo 'Beckett'.«

»Lahko uživamo v sovraštvu in iz sovraštva gradimo svojo identiteto, lahko pa živimo tudi brez tega užitka. Če ne sovražimo, se nujno zrcalimo drug v drugem in tedaj drugi nujno postane del naše identitete.«

»Ljudje vedo, da je, potem ko jo doživiš, poezija tisto, kar ostane od življenja.«

»Med nama ni nobenih skrivnosti, / ljubi moj. / Pa jih še vedno toliko ostaja.«

»V mojih sanjah raste vsako noč drevo«

»Tuskulum Denisa Škofiča je daleč od tega, da bi nam vzbujal občutke domačnosti in udobnega zavetja, temveč nas z vsako prebrano pesmijo izstreli v svet divjine, v kateri prevladujeta prvinski strah in bolečina.«

»Ko sem potrkal.«

»Ni južni otok, ni. / Je beli kit, poln harpun / iz vseh obdobij, ki ga obletavajo / ptice na svoji vsakoletni poti na jug.«

»Tuskulum Denisa Škofiča je daleč od tega, da bi nam vzbujal občutke domačnosti in udobnega zavetja, temveč nas z vsako prebrano pesmijo izstreli v svet divjine, v kateri prevladujeta prvinski strah in bolečina.«

»Ni južni otok, ni. / Je beli kit, poln harpun / iz vseh obdobij, ki ga obletavajo / ptice na svoji vsakoletni poti na jug.«

»Ko sem potrkal.«

»Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru.«

»Vieni qui.«

»Nočem slišati tega grdega jezika.«

»Nikoli ne gledam oblakov!«

»Vsaka pesem prekine z običajno logiko.«

»Svet odraslih je bil svet, poln pravil, ki niso imela nobenega smisla.«

»Vsaka pesem prekine z običajno logiko, s tem, kar je predvidljivo, in pokaže, koliko drugih možnosti še obstaja.«

»Moje korenine so v pravljicah.«

»Kot otrok sem mislila, da imam lepo otroštvo, a sem se kasneje zavedla, da ni bilo točno tako.«

»Najbolj me zanima, kako je biti človek, kaj imamo skupnega.«

»Poezija je zame način ali metoda, kako razmišljati stran od hrupa okolice.«

»Imamo toliko idej, kako naj bi bil svet videti, imamo polno iluzij, a treba je najti način življenja v tem, kar te obkroža tako v mikro kot v makro svetu.«