Ključna beseda: poezija

»Tvoje telo je bojno polje.«

»Društvo narodov in apoteka, oboje je laž.«

»Tako kot običajno rečemo, da so Grki pisali grške tragedije bolj za naš čas kot za svoj čas, lahko rečemo tudi za Kosovela.«

»Če začnemo že leta 1927, ko Span izda prvo posmrtno edicijo zbirko Kosovelovih pesmi, vidimo, da je v njej zlasti vključena poezija, ki je bila sprejemljiva tedaj...«

»Misel o novem evropskem človeku, ki bo spremenil etično podobo Evrope, je tudi osrednja misel Kosovelovih Integralov.«

»Nočem se omejiti na pisanje poezije o rožicah in metuljčkih. Drugega ne bi mogla izdati. Država pa ne bo narekovala stopnje kompleksnosti mojega pisanja.«

»Ne morem se vrniti, dokler je Putin na oblasti. V trenutku, ko se to spremeni, pa bom pobrala svoje reči in odšla v Moskvo.«

»Mislila sem si, da se nimam ne za rusko ne za judovsko avtorico, še manj pa za predstavnico ruskojezične literature z njenimi nakladami in razstavnimi paviljoni. Zdaj na vprašanje, kdo sem, odgovarjam: ruska pisateljica.«

»Vse več politikov zgodovino postavlja za zgled – in pri tem gre vedno za neko fiktivno zgodovino.«

»Po nekaj časa je lahko misliti, da kolektivna krivda nima transgeneracijskega vidika.«

»Kakor mokra dlaka diši / na naju človeška ljubezen«

»Ran mojih bo spomin in tvoje hvale …«

»Preostali svet si morda misli, da je človek len, pri tem pa si v resnici ves dan močno zaposlen s tem, da gledaš stran. In le redki so tisti, ki vedo, kako naporno je, da ne gledaš, koliko moči terja, da nogo po vsakem koraku obrišeš v hlačnico, pa vseeno ne počistiš.«

»Zmeraj, kadar me življenje pohodi, globoko vdihnem in si rečem: 'Nič, bom pa solato zalival!' To pomeni, da se za ničimer več ne bom pehal, ker ni vredno; življenje je prekratko.«

»Kar jih niso pozaprli, kar jih niso upokorili, so se v gore umaknili.«

»Živela bom le, dokler bom ljubila.«

»Snovanje filma se je 'začelo s prebiranjem dedkove poezije po zelo dolgem času. (...) Na Majskem Vrhu je imel svojo ljubo počitniško hiško, z majhnim vrtom in vinogradom. Moji otroški spomini nanjo so polni rojstnodnevnih praznovanj, trgatev in gobarjenja po haloških gozdovih.'«

»Ko sem prebiral njegovo poezijo, sem imel občutek, da dedka spoznavam na novo, da dojemam Haloze skozi njegove oči. To 'trdo, zbito zemlo' in podobe iz svojega otroštva, ki so ga tako zaznamovale, da jih je moral izpisati v svoji poeziji.«

»Njegove fotografije, podčrtane z dedkovimi verzi v mojih mislih, so me močno zaznamovale. Dojemal sem jih kot univerzalno, a hkrati zelo osebno zgodovino neke družbe, skupnosti. Počutil sem se dovolj angažiran, da se lotim odkrivanja krajev, ki vzbujajo tako intenzivno ustvarjalnost.«

»Na poti snemanja tega 'haloškega filma' smo spoznavali izjemne ljudi, ki so bili pripravljeni z nami deliti delčke svojih življenj, spominov, upov, sanj, in nastala je pripoved, ki zrcali to pot srečevanja, zbliževanja in deljenja.«

»Ob branju Forstneričeve poezije in odkrivanju fotografske zbirke Kerblerjevi otroci se vrača na obrobje haloških gričev in nam svojo otroško pokrajino predstavi skozi novo perspektivo.«

»Pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano.«

»Tankočutna pripoved o koncu neke ljubezni«

»Pred nami se po drobcih razpira zavezujoča zgodba, ki ne sega le na področje ljubezni in čustva, spopada se tudi z nasiljem in motivom prebežnikov, predvsem pa gre tudi za intimno iskanje (življenjskega) cilja«

»Skupni so jima skrb za plemenitenje duha s kulturo, raziskovanje našega prostora, nudenje mladim talentom možnosti, da se razvijajo, in odkrivanje novih kulturnih, literarnih ter glasbenih svetov.«

»Prepričana sem, da bo Slovenska matica kot v preteklosti prispevala k iskanju ključnih kulturno-družbenih usmeritev družbe.«

»Želeli smo si osvežitev samospeva, da nista samo glas in klavir, ampak da pišejo za glas – sopran ali bariton – in spremljavo, kot je partnerstvo v komorni igri saksofon, viola, violončela ali klavir.«

»Kar jih obvezuje, je želja, da vsako naslednje leto z novostmi v založniškem in prireditvenem programu obogatijo bero dosežkov slovenske znanosti in umetnosti.«

»Ko si je lahko od blizu ogledal Muhovičeva dela na papirju, začutil, da gre za 'posebne tvarine, ki jim bo težko najti ustrezne besede.'«

»Na videz preprosti zametki nečesa večjega, a vseeno veličastne v svojem omejenem formatu.«