Ključna beseda: matematika

»A dosežki po njenih navedbah kažejo na negativen trend.«

»Dosežki slovenskih četrtošolcev tudi osem let po zadnjem merjenju nad mednarodnim povprečjem, kažejo pa, da so slovenski učenci boljši pri prepoznavanju dejstev kot pa pri sklepanju in njihovi uporabi.«

»Gre za percepcijo vrednosti izobraževanja in znanja.«

»Kdo je tisti, ki bi lahko rekel: 'Samo ta bo lahko uspel v življenju'?«

»Ja, imamo empirične podatke.«

»Ponosen in vesel sem, ko jim na tekmovanjih uspe in da tako vzljubijo matematiko, da ta postane nepogrešljiv del njihovega življenja.«

»Tekmovati sem začel v osnovni šoli, že v 7. razredu sem začel sodelovati s profesorjem Kristjanom Kocbekom.«

»Učitelj je tisti, ki se odloči, ali bo zlahka vzel poklic.«

»Matura je vrhunski primer tega, kako dobro se lahko na nekaj pripravimo, namesto da bi preizkušali, kako ustvarjalni smo lahko.«

»Dobro je, če v primarni družini jemljejo tekmovanja kot dodatno prostočasno aktivnost, ki otroka zanima.«

»Velik del svojega zanimanja in talenta imam po očetu.«

»Njun članek sem si pogledal in nisem opazil napak, čeprav mi ni deloval prepričljiv.«

»To strast je po njem podedoval predvsem moj mlajši brat Jonathan.«

»To je opisal v članku, ki je bil objavljen leta 1965, in ta mu je prinesel Nobelovo nagrado v fiziki.«

»Fantazija je bila v veliki meri povezana s kozmologijo.«

»Vera se pojavi s tem, da pričakujemo, da bo kvantna mehanika resnična na vseh skalah.«

»Če želite najti nekaj, kar v fiziki ni izračunljivo, bi morala biti to fizika možganov.«

»To ni zavest. V to ni vpletenega nobenega razumevanja.«

»Realno gledano, če doma rešuješ nalogo in je uro, dve ne moreš rešiti, ne boš nadaljeval še dve uri, greš spat delat nič. Že samo razmišljanje štiri ure in pol je ogromno, da si zbran.«

»Moraš se spomniti, kako bi rešil nalogo, ker nimaš pojma, na kakšen način bi prišel do rezultata. Dani so podatki, in potem se trudiš z računanjem in dokazovanjem.«

»Število pi je namreč enako razmerju med obsegom kroga in njegovim premerom.«

»Večino časa preživiš v stanju, ko poskušaš problem rešiti, pa ne veš, kako bi ga rešil.«

»To delaš na dolgi rok, zase, tu ni pritiska tekmovanj. To mi veliko pomeni.«

»Ideja, da se težki matematični problemi rešujejo z nekim prebliskom, pa se mi zdi ... Dobro, pride trenutek, ko dobiš neko idejo, a prej dobiš pet idej, ki niso delovale.«

»Pomembno je, da poleg samih dosežkov najdeš tudi kaj drugega, kot je na primer poučevanje.«

»To je zelo resen problem v znanosti, govoriva o 'pozitivni pristranskosti,' kjer se znanstveniki podzavestno izogibajo tistim vprašanjem in dejavnostim, kjer čutijo, da je tam lahko kaj neprijetnega.«

»Konkretno me zelo zanima umetna inteligenca na področju dokazovanja izrekov, kjer se ukvarjam z 'dokazovalnimi pomočniki' in vprašanjem, kako bi nam računalniki pomagali pri odkrivanju novega matematičnega znanja.«

»Težava, ki jo imamo, da je teh informacij zelo veliko, celo velike organizirane skupine ljudi jih ne bi mogle procesirati in preverjati.«

»Kakšna je verjetnost, da boste odprli hladilnik in v njem našli zombija, ki plete nogavice? Približno enaka, kot če bi občutljiva oseba, ki je usmerjena v jezikoslovje, postala profesorica elektrotehnike.«

»Zombije rada uporabljam v svojih spletnih delavnicah in jih prikažem v najbolj nepričakovanih trenutkih. Nepričakovani dogodki in nepričakovane nagrade namreč sprožijo dopamin in to nam pomaga pri učenju.«