Ključna beseda: pisanje

»In tako se bom odpravila do perišča, tja, kjer se spomin drgne ob grbast granit, kjer se jezik izpira v deročem toku, ki se peni kot milo iz črnila, kjer je fikcija belilo.«

»Gledala bom, kako umazana voda odteka v hudourniku besed, in preostale madeže posušila na tolažilnem soncu mojega pisanja. Veliko pranje.«

»In če bi začel še enkrat, se velikokrat vprašam, kaj bi bilo lahko drugače. Najprej bi bila z mano violina. Divje, kot da sem hudičev učenec, bi vadil violino. Obožujem ju, violino in glasbo ljubim neizmerno. Igral in igral bi, dokler ne bi preigral vsega, kar je bilo do zdaj v glasbi napisanega in odigranega.«

»Prevozil sem s to 'kočijo' vso deželo čez hribe in doline, čez ravnine in puščave, zdaj pa sem se izgubil v domačem mestu.«

»Ne počni tega, zanj ni veljalo. Ne tepi. Ne ubijaj. Ne posiljuj. Moški, kot je bil on, takih zapovedi niso samo ignorirali; družba jih je za to vedno znova nagradila.«

»Bilo je v času, ko se je zgubil čas. / Bilo ga je še tu in tam, / drugje ga sploh ni več bilo. / Na svetu, ko da je postalo malo temno.«

»Po Parizu le beži / zavit v svoje sanje / v ustih zvesti čik / pod težo tujih knjig / paketov pomade in jestvin / vedno beži molče ječi / za tuje blagostanje / znani vam trpin.«

»Izurjeni smo v veri, da je to, kar počnemo scenaristi, drugotnega pomena glede na to, kar počnejo oni, vodilni v filmski industriji.«

»Zavedli so nas, da ne moremo brez njih. Resnica je, da brez nas scenaristov ne morejo narediti ničesar pomembnega.«

»Ne delaš za svet teh številk. Delaš za svet.«

»Naše delo je odsevati svet, povedati, kaj je res, navkljub vsem lažem.«

»O tem moraš pisati, to moraš povedati svetu.«

»Vedno moraš biti buden, saj živiš v svojem času.«

»Ljudje pišejo iz svojih obsesij.«

»Motiš se, absolutno se motiš, gre za to, da se je tvoje pisanje spremenilo, spremenilo se je, ker si bila drugje, tvoje dojemanje poezije se je spremenilo in to moraš upoštevati, zato moraš dovoliti, da se to pokaže v tvojem pisanju in da naredi svoje.«

»Dobil sem knjigo. To iskreno navdušenje, da lahko berejo. Kot da sem jim naredil uslugo s tem, da sem knjigo napisal.«

»To sem odprl v času, ko je ena od vlad oz. ministrstvo za zdravje sprejelo interventni zakon, da bodo specializacije na nacionalni ravni, ne na ravni bolnišnice.«

»Ljudje se počutijo, kot da te zelo dobro poznajo, kot da si njihov prijatelj. Ampak meni je ta odnos na nek način zelo lep.«

»Moje osnovno pravilo je, da svetujem in kažem samo to, kar vem, da bo ljudem pomagalo.«

»To lahko res hitro izgubiš in moraš biti previden. Ampak po mojem, če delaš res fer, ni take nevarnosti.«

»To mi je ena od najljubših stvari: ko nekdo reče, kako prenaša to knjigo v resnično življenje.«

»Že na fakulteti kdaj razmišljaš: 'Joj, on pravi, da se uči, glej mene.' Ampak to primerjanje je zelo neprimerno, se pa dogaja.«

»Vsi to delamo, študenti medicine in zdravniki. Nekdo pride k tebi in ti jamra, da je imel težak dan v službi. Ti pa začneš: 'Ti sploh ne veš, sem imel nočno in dežurstvo ...'«

»Zvezdniki, bogati in oboževani, naredijo samomor zaradi depresije. Moraš pustiti ljudem, da čutijo vse spekter svojih čustev, ne glede na obremenitve.«

»Je pa seveda prav, da v epidemiji rečeš zdravniku: 'Bravo, res si bil obremenjen.'«

»Biti pisateljica je dovolj, preveč in premalo.«

»Komaj smo ločili avtorja od govorca, že v literaturi ponovno iščemo avtorja...«

»Kajti vse je fikcija in fikcija je vse.«

»Dokler pripovedujemo zgodbe, obstajamo, pa čeprav zgolj v zgodbah.«

»Ta poezija nedvomno sodi v žanr nizkohermetične poezije z visokimi udarci.«