»Presenečen sem bil, nagrado sem pa prejel z velikim veseljem, kajti Ježkova nagrada ni kar tako. To je najvišja nagrada, ki jo lahko človek dobi v Sloveniji na področju, na katerem delujem. In kaj naj rečem? Neizmerno in nepopisno vesel sem.«
»Generacije šolarjev so rasle z njegovimi domislicami, ki jih je pripisal nečaku tete Mare, in se z njimi poistovetile. Kot izšolani pedagog je znal prisluhniti otrokom in jim ponuditi 'drugačno šolo', veselo, nasmejano in vznemirljivo. A tudi odrasli so v njem prepoznali izvirnega in pronicljivega humorista, satirika. Njegove bodice so bile vselej blagohotne, z željo, da bi neumnosti prepoznali in jih odpravili, a nikoli žaljive in osebne – kot glas malega človeka, ki vidi, sliši in čuti, pa nima vzvodov in orodja, da bi spreminjal. Ima pa Tonija.«
»Motiv dokazovanja svoje lastne vrednosti je med najstniki najbrž star toliko kot človeštvo samo; preizkušanje mej prepovedanega prav tako. Roman, ki je postavljen v sodobno družbo, skozi avanturistično zgodbo odgovarja na oboje.«
»Nepristransko podajanje kredibilnih informacij s pomočjo voditeljev oddaje, ki z zadostno mero pronicljivosti zagotavljajo, da so pri poročanju vsebin, ki se dotikajo problemov, povezanih z varnostjo, upoštevani visoki profesionalni novinarski standardi.«
»Z inovativnim, fleksibilnim, kredibilnim in ustvarjalnim pristopom do medijskih vsebin, tako predstavljajo zelo pomemben dejavnik za dvigovanje varnostne kulture in splošnega zavedanja o pomenu varnosti na vseh področjih naše družbe.«
»Zelo sem počaščena, vesela in hvaležna za izkazano priznanje mojemu delu, ki ga doživljam tudi kot spodbudo za naprej, za nova ustvarjalna potovanja po prostorih domišljije.«
»Seveda pripada vsa čast in slava ob nagradah tistim, ki so knjige napisali, uredniku pa zelo pomaga zadovoljstvo, da je objavil dobre avtorice in avtorje, pa tudi, da so oni za svojo knjigo izbrali njega in založbo«
»Vrača se k eni od prvih filmskih podob odhoda delavcev iz tovarne in pri tem sloni na dveh plateh kovanca konkretnega trenutka in prostora, tržiške ladjedelnice Fincantieri leta 2021.«
»Umetniški dosežek človekovega opazovanja«
»Delo je pogumno, humorno in kritično hkrati. Nekoliko tvegana odločitev avtorice, da kot samostojno delo predstavi posnetek komuniciranja skupine sodelujočih žvižgačev na daljavo, je bila poplačana in nagrajena.«
»Dva tisoč let se piše biografija Marije, Kristusove matere; naslikana in zapisana je neštetokrat, a vsaka pokrajina njene zgodbe ima isti motiv: motiv ženske, ki je izgubila sina. Samota ob izgubi je neskončna, zgodovina izgube je nepojasnjena, njeno potovanje je potovanje po robu, kjer se vsaka misel spremeni v ostrino noža, rana pa se nikoli ne zaceli.«