Ključna beseda: nagrada

»Za kakovostne umetniške projekte, v katerih se intenzivno odziva na aktualna vprašanja in nevralgične družbene teme.«

»To je bila tako zame kot za vse druge zelo čudna sezona. Ampak ‒ uspelo mi je priti do nekaj zelo dobrih izidov, še posebej v dvoranskem delu sezone. Pristašem atletike sem želel pokazati, kaj zmorem, svoje ime pa sem želel ponesti med najboljše dosežke. Menim, da mi je to dobro uspelo.«

»Te nagrade nisem pričakovala. Kar težko verjamem. Že to, da sem bila med toliko odličnimi atletinjami nominirana za ta naziv, je izjemno. Ta zmaga tako meni kot tistim, ki delajo z mano vsak dan, pomeni ogromno. Daje pa mi motivacijo tudi za leto 2021, v katerem imam veliko ciljev.«

»Ne morem verjeti. Zelo sem vesela, to je dodatna motivacija za pisanje in pričakujem, da bova s Suzano dobro sodelovali. Komaj čakam, da izide ta knjiga, ki bo zbirka kratkih zgodb, saj si že dolgo želim, da bi jo izdala«

»Drzne pisave, ki me je nagovorila, zaradi prepletanja raznih slogov in tudi zaradi zelo kritičnega pristopa«

»Film Siniše Gačiča Hči Camorre vsebuje vse bistvene elemente najboljšega filma – odličnega glavnega junaka, močna čustva, fantastično dostopnost protagonistov, jasen potek zgodbe, brezhiben vizualni pristop in filmsko montažo, narejeno z občutkom. Režiserju je uspelo vse te elemente povezati v močno, skladno, univerzalno, obzervacijsko filmsko izkušnjo, ki navdušuje občinstvo.«

»Avtor prinaša temo migrantov in migracij v zgodbi spoznavanja in druženja slovenske družine in prispelih beguncev, novih sosedov, ki živijo v bližnji hiši.«

»Družina iz Sirije si goreče želi ostati in živeti v Sloveniji, otroci pa iti v šolo. Zvedava soseda spodbudi spoznavanje s prišleki. Brez zgodovinskih in geopolitičnih dram in razlik si med seboj izmenjujejo izkušnje, običaje, kulinarične recepte, slovenske in sirske, ter čustvene dileme in krize, ki so jih prestali v preteklih desetletjih. Najmlajša generacija komunicira brez predsodkov in svobodno. Zgrajeno prijateljstvo je iskreno. Film izžareva optimizem, zaradi česar je edinstven.«

»Leto za letom je pripravljala razstave, ki so bile mejniki v Jugoslaviji, vzhodni Evropi in širše v globalnem kontekstu.«

»Kot izpostavlja žirija v svoji obrazložitvi, je Zdenki Badovinac uspelo postaviti Moderno galerijo na zemljevid referenčnih muzejev v Evropi in širše.«

»Zaradi posebnih razmer današnjega časa je nujno nagraditi tiste, ki so med pandemijo še posebej izstopali.«

»Gre za projekt, ki je trajnosten in celosten ter obenem čudovita zgodba o vzajemni pomoči, sočutju in solidarnosti.«

»S svojim neverjetnim talentom za kombiniranje okusov, tekstur, barv, oblik in tehnik je pritegnila pozornost množice ter postala ena od najvidnejših kuharskih mojstric tako v slovenskem kot tudi svetovnem merilu.«

»Opredeljuje jo strast do televizijskega novinarstva, potovanj in kulinarike, njeno gonilo pa so avtentične zgodbe ljudi.«

»Komu drugemu pa bi ga lahko dali? Pa skromnost na stran. V iztekajočem letu sem bil inspiracija sebi in drugim.«

»V kolektivu z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je v vseh teh letih dogodek uspelo pripeljati do točke, ko lahko galo ZIZ označimo za kulturni dogodek z dodano vrednostjo, tudi v za performativno umetnost neugodnih razmerah.«

»Mariborska alternativna gledališka scena se razvija iz leta v leto in je vedno bolj pestra, zato želimo, da se po svoji poti, skupaj s kolektivom ZIZ, razvija še naprej.«

»Ta prstan mi pomeni vse, razen tistega, kar mi ne. To je spodbuda za nadaljnje delo in naslednji prstan drugo leto, saj imam za zdaj še obe roki.«

»Delo Petre Meterc je v kontekstu domačega filmsko-kritiškega polja izstopajoče.«

»Pri tem vzpostavlja kritično distanco tudi do jezika samega.«

»Prav diskurz, ki ga v svojem delu vzpostavlja, in teme, ki jih skozi izbrane filmske podobe naslavlja, so tisti, ki Petro Meterc postavljajo na posebno mesto.«

»Kar je v njenem delu pomembno, je dialoškost, s katero svojo besedo odpira navzven, v poslušanju, sprejemanju in predstavljanju drugega, drugačnega.«

»Agni ni mogoče uvrstiti v kategorijo ljubezenskih romanov, čeprav je ljubezen pravzaprav njeno osišče, težko bi ji rekli srhljivka, a vendar deluje srhljivo, prav tako pa to ni klasičen psihološki roman, četudi ga v samem temelju zanima prav psihologija človeka – zlasti področje strasti in gonov.«

»Da bi se pripoved tem čim bolj približala, 'mora vsaj na videz precej daleč, pogled mora docela potujiti, ga, denimo, filtrirati skozi oko kamere, stopiti v sanje ali pa dati priložnost živalim, da spregovorijo same. Kajti šele s takšnim odmikom je mogoče priti zares blizu tistemu delu človeka, ki je v sodobnem racionalnem svetu pogosto zatajevan, tudi tabuiziran – v njegovi živalski naravi.'«

»Skoraj bukolična zasnova s kunci v kletkah, a tudi puško na steni, je odličen teren za pomenljiv in grozljiv kontrast, ki ga v zgodbo vnese surova demonična strast: večna človeška tematika, ki lokalno umeščeno pripoved spremeni v univerzalno, docela našo zgodbo.«

»Izpisan z literarno veščino, široko razgledanostjo po kulturni krajini in tankim posluhom za arhetipsko, 'roman' neizprosno zavrta naravnost v živec civilizacije. Agni zaboli, vendar tudi katarzično sooči in očisti.«

»Vprašanje, kako odrasti, je ves čas vzpostavljalo resno ozračje na snemanju. Zdaj mi je smešna resnost, s katero smo se lotevali tega vprašanja, ampak mislim, da ravno zato film stoji.«

»Ko sem naredil poskusne fotografije in jih kazal Stefanu, se mu je zdelo, da bi bilo najbolje zadržati te prizore, čeprav ima raje razkadrirane filme, akcijske prizore. Ko sem začel komplicirati, mi je ves čas govoril: 'Za to, kar ti potrebuješ za ta film, so ti dolgi nepremični kadri čisto v redu.'«

»Vendar pa ga ne doživljam kot avtobiografskega, ne gledam ga, kot bi gledal sebe in svoje bližnje. Bali smo se tudi, da bi izpadlo, kot da nagovarja samo našo generacijo.«

»Mislili smo si: 'Če se kot ekipa lotimo filma, seveda ne bo izpadlo slabo.' Dovolj smo imeli čakanja in se dogovorili, da posnamemo kratki film in poslali en del na filmski center.«