Ključna beseda: igralka

»Veselim se vloge, bo pa pestro leteti tja in nazaj.«

»Sodelovanje s Carmen in Eve je sanjsko. Wild Cherry oživljata na prav poseben način.«

»Potujem prihodnji teden, nato spet v decembru, pa januarju in februarju.«

»Z veliko žalostjo moramo sporočiti, da je umrla dame Maggie Smith.«

»V zgodnjih jutranjih urah današnjega dne, 27. septembra, je odšla mirno v bolnišnici.«

»Moja kariera je pisana.«

»Mislim, da sem bila okarakterizirana s humorjem.«

»Vsakdo, ki je igral ob Maggie, bo potrdil njeno ostro oko, bistrost in neznanski talent.«

»Bila je legenda svoje generacije, ki bo k sreči v številnih vlogah živela naprej.«

»Z vztrajanjem v natančni izreki besedilo sublimira tako, da ugledamo njegovo lepoto in kompleksnost, z odmerjenim ritmom pa evocira občutenje gledalca in razpira prostor za premislek.«

»Moja draga, krasna, čudovita življenjska partnerica in prijateljica nas je zaspustila. Preveč trpljenja je bilo na koncu, zdaj je svobodna. Odleti stran, prelepa Shelley.«

»Po nekaj časa se tvoje telo upre. Sporoča ti: 'Nehaj mi to delati. Nočem jokati vsak dan.' In včasih me je že samo ta misel lahko spravila jok.«

»Ne, ne morem, ne morem.«

»Ne vem, kako zmoreš.«

»Po nekaj časa se tvoje telo upre. Sporoča ti: 'Nehaj mi to delati. Nočem jokati vsak dan.' In včasih me je že samo ta misel lahko spravila jok. Da se zbudiš v ponedeljek zjutraj in ugotoviš, da boš cel dan jokala, ker je to pač na urniku - ob tem sem kar bruhnila v solze. 'Ne, ne morem, ne morem,' sem si govorila. Pa sem vseeno zmogla. Ne vem, kako. Tudi Jack mi je to rekel. Komentiral je: 'Ne vem, kako zmoreš.'«

»Moč empatije je velik dar človeka.«

»Ta novi film – Beležnica, po predlogi knjige Nicholasa Sparksa – je bil še posebej težek, ker igram osebo z Alzheimerjevo boleznijo. Čez to sem šla s svojo materjo, in če Nick ne bi bil režiser, mislim, da vloge ne bi sprejela – preprosto pretežko je. Bil je naporen, a krasen film.«

»Že zadnjih pet let pa ima Alzheimerjevo bolezen ona sama. Popolnoma je dementna. To je noro – živeli smo s to izkušnjo, ona jo je igrala, in zdaj nas je doletelo.«

»Fellini me je naučil, da je najpomembnejše od vsega poslušati, preprosto poslušati, kaj govorijo drugi liki. Pa ne smeš se jemati preveč resno.«

»To je bila največja nagrada, večja, kot če dobiš dejansko nagrado. Ta stik z ljudmi je bil zame vedno najlepše, kar je mogoče.«

»Vedeli boste, kdo naj zmaga, ker vas je uspel spraviti v smeh, jok in nato v navdušenje. Letos je Ana poskrbela, da so se vsi sodniki in verjetno tudi vsi gledalci v dvorani počutili prav tako.«

»Ustvarila je vrsto nepozabnih vlog v kultnih in priljubljenih uprizoritvah našega gledališča Sovica Oka, Zlata ptica, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Pekarna Mišmaš, Martin Krpan, Lizistrata, Korenčkov palček in druge.«

»Moramo si zaslužiti, a nekaj nam je lahko tudi podarjeno. Najprej moramo spoštovati sebe«

»Dobro je najti svoj vdih in izdih«

»No, dajmo že malo razmišljati, dajmo malo še svoje možgančke vključiti!«

»No, tu pa tam sem koga in potem 10 let nisem videla odra, ko je on režiral predstavo«

»To je bilo potovanje v neznano, na katero sem se podala z vrhunsko igralko in edinstveno osebo, ki sem jo pred tem dolgo spremljala s take ali drugačne razdalje.«

»Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.«

»Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti.«

»Ne vem, kaj bi počela s seboj, če se ne bi gibala ali pripovedovala zgodb ali prepevala. To je bistvo mojega življenja in res imam srečo, da lahko počnem, kar imam rada, in to celo v tem obdobju svojega življenja.«