Ključna beseda: uprizoritev

»To je zgodba o njihovih družinah, o njihovih domovih in o njihovem strahu... To je zgodba o soočenju s samim sabo.«

»Ta predstava je zame soočenje s samim sabo.«

»Moralni klic oziroma je – kot razloži pripovedovalec – 'angel dolžnosti'.«

»To je zgodba o soočenju s samim sabo.«

»Adaptacija? Modernizacija? Aktualizacija? Sprememba knjižnega jezika v narečje? Ali mogoče novo branje klasicistične mojstrovine?«

»Tudi Trdina je naredil točno to. Jaz jih nisem obrnila v današnji čas, nisem jih želela brutalno aktualizirati.«

»Hotela sem ohraniti mehkobo in čarobnost sveta, ki je bil in ki ga morda nikoli več ne bo.«

»Vile, na primer, so že po Trdini zapustile Gorjance, ko so kristjani začeli napadati kristjane. Ostala je le še ena, ki je čuvala njihove zaklade. In potem se je še ta od žalosti spremenila v sneg.«

»Jedro ostaja enako, dodane so nekatere nekoliko mračnejše zgodbe.«

»To besedilo je velika nočna mora o propadanju človeškega življenja, o zaznavanju minljivosti in razgradljivosti, ki je lastna vsakemu živemu človeškemu bitju. Delo lahko beremo kot prispodobo človeškega telesa ali uma.«

»Igro, ki je napovedovala vojne grozote, so ustvarjalci ohranili skoraj enako, aktualizirali pa so njeno metaforično sporočilo.«

»Gre za preplet teh stvari: spomin, podoba, čas in neko to, ki se ustvarja, ko to pletemo. In na neki način je to tudi poklon mojemu očetu, pa slikam Marka Jakšeta in sem jih dala brat očetu, ki je bil analitik vizualnih komunikacij, in je potem bral te Markove slike na en čist svoj način, jaz sem pa njega snemala, in potem je izluščil neke principe in s temi principi smo potem gradili predstavo.«

»Vizionarsko slikarstvo Marka Jakšeta sem uporabila kot vir za pisanje pisma gledalcu iz prihodnosti o tem, od kod prihajamo. Slike sem izročila očetu, analitiku vizualnih komunikacij, da mi jih je bral. Posnela sem njegova razmišljanja o lepoti, ljubezni, podobi, življenju, smrti, svetem in stvarjenju, ki ne pozna konca. Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in moj lastni performativni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo. MEMORIO posvečam Tebi, Oče.«

»Zato smo predlagali res prvi mogoči termin, takega, da bo dovolj časa za dobro pripravo, hkrati pa se ne bo toliko prepletal s samo obnovo Mestnega trga, če bo ta res lahko šla v izvedbo spomladi prihodnje leto.«

»Naš najpomembnejši kulturni projekt in nesnovna dediščina človeštva sta v koronskih letih doživela zelo nesrečno usodo, saj je bilo vse pripravljeno na veliko uprizoritev ob 300. obletnici pasijona.«

»Bomo pa naredili vse, da bi Škofjeloški pasijon ponovno izvedli v letu 2026.«

»Zamaknjenost, pravzaprav ugrabljenost, očaranost Lol V. Stein je roman – pesem.«

»Mislim, da je Goga poleg doline šentflorjanske upravičeno eno najbolj znanih mest slovenske literarne zapuščine.«

»Prekletstvo Dogodka v mestu Gogi je v tem, da gre – vsaj po moje – res za izjemno dramsko mojstrovino, ki je postala kanonizirana, tako rekoč vpisana v jedro slovenske dramatike.«

»Osnovno izhodišče uprizoritve je bilo namreč v kolektivnem pristopu, v tem, da je glavni junak igre mesto Goga samo, materializirano skozi svoje raznolike obraze prebivalcev, skozi posameznike, ki se pojavljajo od vsepovsod, se opazujejo, nadzorujejo in kaznujejo, si ne pustijo dihati in si ne dovolijo pozabiti.«

»Dramatika pisatelja, igralca in režiserja Ivana Mraka velja za spregledano, neuprizarjano in neupravičeno marginalizirano.«

»Od vseh njegovih dramskih ciklov je t. i. trilogija Rimljanovina najbolj avtobiografska.«

»brutalne rodovine Rimljanovine«

»Ta strah pred strahom, strah pred šibkostjo, je točka anksioznosti in o tem govori to besedilo.«

»Dramsko besedilo Gibanje je sestavljeno iz veliko besed, ki so namenjene govorjenju na odru in oblikovane v monološko formo.«

»Zaradi narave besedila se jim je 'upiral' klasični gledališki oder.«

»Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom.«

»Znameniti slovenski režiser Vito Taufer v uprizoritvi JDP-ja s presenetljivo lahkotnostjo in gotovostjo ponuja sodobno in premišljeno tolmačenje niza vprašanj, ki jih razpira ta tragedija. Morda je največji uspeh uprizoritve prav to delikatno ravnotežje med osebno tragedijo nekega vladarja in natančnim prikazom družbenega in političnega mehanizma, ki se kljub vsem dobrim namenom neizogibno vsiljuje.«

»Njegove ideje o svetu in energije so zame primeri čiste umetnosti, ki presegajo zamejenost prostora-časa, in v skladu s tem smo zasnovali tudi koncept uprizoritve opernega muzikala.«

»Človek, ki se zavestno odpove, da bo postal najbrž najbogatejši človek na svetu, ker hoče pomagati prijatelju, v kapitalizmu najbrž kotira visoko na lestvici duševnih bolezni, v mojem vrednostnem sistemu pa kotira 'samo' zelo visoko. Zanimala me je ta plat.«