Ključna beseda nagrada avtorja žirija

»Gre za osupljiv film, ki je ustvaril svoj lastni edinstveni filmski besednjak – o otroštvu, ki se je rodilo ob nasilju, a ga je varoval objem žensk, neznancev in družine.«

»Režiserju uspe v tem zelo osebnem poklonu premagati žalost ob izgubi bližnjega prijatelja in sodelavca in jo usmeriti v filmsko raziskovanje moči in krhkosti človeškega obstoja.«

»Film nam pokaže, da prvo ne izključuje drugega.«

»Kontemplativen in čustveno navdušujoč portret igralca, ki ga preganjata eksistencialni strah in nemir.«

»V večini predstav je jezik nedosleden, včasih celo zunaj slovničnih in fonetičnih pravil, kar je skrb vzbujajoče in bi veljalo razmisliti o vlogi in uporabi jezika v gledaliških uprizoritvah.«

»Igralec je z jasnostjo in obvladovanim ustvarjalnim zanosom neprenehoma podpiral celotno uprizoritev, jo osmišljal ter občutno povzdigoval na še višjo raven.«

»Preseneča in ponuja vedno nove izzive, s katerimi presega domišljijski svet in za bralce ustvarja resničnost.«

»ohraniti preciznost in privlačnost avtoričinega pisanja in ga kljub zahtevnim pasusom, ki segajo na področja filozofije in klasične filologije, preliti v tekočo in plastično slovenščino«

»Gre za iskren, lep in sočuten film o zelo pomembni temi – samomoru, o kateri se kot družba premalokrat pogovarjamo.«

»Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja.«

»Tomaž Domicelj misli povezuje v besedila, ki pozornemu poslušalcu nudijo osnovo za razmislek.«

»Bil je utemeljitelj imitacije v vlogi satire in najbolj prepoznavna radijska osebnost, ki se je zapisala v zgodovino razvedrilnih oddaj na Slovenskem.«

»Eksperimentalen in enigmatičen, a hkrati subtilen, iskren in asociativno odprt.«

»Lik Roka je na začetku filma tabula rasa, prazna posoda, ki jo Henigman postopoma, prek iskanja lastne identitete, polni z vsebino.«

»Jasno se pozicionira znotraj filma in pomembno pripomore h kontekstu zgodbe.«

»Ivan Gergolet v Možu brez krivde koplje globoko po človekovi naravi in moralnih vprašanjih, ki ga zadevajo.«

»Njen izraz je ponotranjen, diskreten, preprost in fokusiran.«

»Kot prizemljena starejša sestra Špela uspe svoj lik v zelo kratkem času realizirati v (po)polnosti.«

»Nestabilnost demokratičnega ideala.«

»Ostra kritika demonizacije Drugega.«

»Lahkotno in hkrati ostro resnicoljubno piše o izstopajočih posebnostih posameznika, o nekonvencionalni družini, o izključujoči družbi...«

»Fantastični roman odpira pomembna vprašanja o zaupanju, razumevanju, sprejemanju različnosti in strpnosti.«

»Roman vsebuje subtilno podani nauk: strah in nestrpnost se zažreta v vse pore družbe in onemogočita normalno delovanje kolektiva.«

»Pove pa tudi, da se da meglo (in skrhane odnose, bi lahko dodali) z glasbo za vselej odgnati stran.«

»Ko se prebivalci Bleščivke povežejo, postane življenje prijetno, ptice se vrnejo, vreme je spet sončno, krokodil pa nikogar več ne moti.«

»To je tudi poezija, ki se neposredno, a hkrati izvirno navezuje na bitniško tradicijo, tako na njen način pisanja kot tudi na njeno kritično ubesedovanje družbenopolitičnih problemov.«

»S svojo pisavo je pretresla prevladujoči heteronormativni nazor v črnogorski literaturi, prežet z ruralnim simbolizmom in folklornimi miti, ter uveljavila novo pripovedno paradigmo s feminističnim pogledom in inovativno formo komunikacije literarnega teksta s kulturo, v kateri je nastal.«

»Mesta so stičišča tokov, prostora in življenja. Javni prostor je osnovna kvaliteta in dobrina mestnega. Javno se meri v dostopnosti in prehodnosti javnega pritličja, pestrosti programa, v povezavi grajenega in zelenega ter v zdravju skupnosti kot celote. Te ključne mestotvorne komponente si je v svoji zasnovi ljubljanskih Križank zamislil Jože Plečnik.«

»S svojim večdesetletnim delom je resnično dokazal, da se da enovito združiti primorski kulturni prostor in s tem slovenskega. Umetnik je živ dokaz povezovanja, saj je nastopal in delal tako v Benečiji, na Goriškem, Tržaškem in Koprskem, presegal je ideološke in strankarske jezove, bil vse življenje predan gledališkemu artizmu, slovenski besedi in utrjevanju dostojanstva slovenskega človeka.«

»Po branju Arlana pod preprogo se zdi, da preudarna, natančna dikcija zgodbe noče biti izpisana v slogu žanra feel good, ampak vabi na drugo miselno pot, mladega bralca poskuša napotiti k postavljanju vprašanj o svetu, ki se od klasičnega pravljičnega sveta pomembno razlikuje.«