»S popolnim zaupanjem v gledališče kot kolektivno dejanje ter kot prostor neusmiljene, a obenem nežne kritike človeške nepopolnosti, pripravljen na vsakršno nekonvencionalnost, tudi na preseganje konvencij samega gledališkega dejanja, je Divjak pripravljen umetniško tvegati, hkrati pa ostaja zanesljiv dirigent in navdihnjen ustvarjalec lastnega in pristnega umetniškega izraza.«
»Skozi cinično osladno rožnato prizmo 'spoznamo groteskno prenarejanje samooklicane ljubljanske meščanske elite, poskus ugajanja dekleta s periferije pa je še zadnji krik po pozornosti, preden se odločno vrne v pristno bukoličnost slovenskega podeželja.'«
»Z zapisom na temne stene in strop je združil 65.000 let dokumentirane in izgubljene zgodovine, obiskovalcem pa je prepuščeno, da zapolnijo manjkajoče dele in se prepustijo premisleku o tem krhkem žalnem arhivu.«
»Režija v ustreznem odrskem prostoru na inovativen način na odrske deske postavlja daljše časovno obdobje družine, s sodobnimi prijemi ironije in odtujitve ter s precizno odrsko mizansceno, tudi s potujitvenimi elementi in simultanostjo, v izjemnem ritmu in dinamiki omogoča igralskemu ansamblu kreacije na najvišji ravni.«
»Odličen scenarij, lepa pripoved, ki daje misliti, brez nepotrebnega moraliziranja. Odlična kombinacija med lokalnimi ljudmi in njihovim znanjem ter znanstvenim pristopom. Ustvarjalcem je uspelo najti odličen primer za vsesplošne težave človeštva. Film daje gledalcu ob koncu občutek, da je v Mongoliji že bil.«