»Verjamem, da se je Švedska akademija pri podelitvi te nagrade odločila za počastitev intimnega, zasebnega glasu, ki ga lahko javno podajanje včasih povišuje ali širi, vendar ga nikoli ne nadomesti.«
»Ne morem verjeti. Zelo sem vesela, to je dodatna motivacija za pisanje in pričakujem, da bova s Suzano dobro sodelovali. Komaj čakam, da izide ta knjiga, ki bo zbirka kratkih zgodb, saj si že dolgo želim, da bi jo izdala«
»Vas je tam čez, v tolmunu zvonov, / na njeni drugi strani pa ničesar, / ali pa le druge verzije mene samega, / znane in tuje in zadekane v svoj čas, / kot sem jaz v svojega, na prostem, pod luno, / ali sklonjene k šopu vejic in slame, / da bi vdihnile malo življenja ognju.«
»Premajhna se zdi, preveč zamejena, / ta tiha stiska doma s svojimi drobnimi popravki, / ti psi v stranskih ulicah, ki lajajo ob vsakem šumu, / negotovi vrtovi, natlačeni s cvetočimi gredicami.«
»Zgodba z naslovom Greta pripoveduje o ženski, ki je bila članica moje družine, čeprav nismo bili v krvnem sorodstvu. Med vojno je zbežala skupaj z nami. Ker je bila Slovenka, bi lahko zapustila državo, a ni hotela. Vrnili smo se v svoja stanovanja. Do smrti je živela z nami.«
»Zdaj smo brez iluzij, ljudje odhajajo, ne samo iz BiH-a, tudi iz Srbije in Hrvaške. Nočejo tu živeti, čeprav imajo vse, kar potrebujejo za življenje. Imajo pa duševne težave, drugačne probleme, ki jih za zdaj ni mogoče odpraviti.«
»Danes nikogar ne čudi, da se je njegova Kakania, beseda, ki si jo je izmislil in z njo poimenoval stanje duha v habsburški monarhiji kot birokratsko, razslojeno formalno družbo, ohranila.«