»Izčiščen do odsotnosti / se vračaš / kakor smisel / k besedam in stvarem.«
»V protoplazmo zgneteno nebo. / Ki diha v večerno meglo / brez konca.«
»Kakšna ljubezen / je uročila / naše oči, / da strmijo, / do smrti strmijo / v ta zastor iz minule svetlobe?«
»Še dneve in tedne / v glinenih lončkih gnezdi otroštvo, / kot brezimni sij resničnejših svetov, / zaupno, zanesljivo znamenje / nerazrešljivega pomena.«
»Svet se spreminja po naši meri v prostor, naravo ogrožajočega 'človeškega časa', ne(i)zmernega drvenja za napredkom za vsako ceno po načelih tržne pohlepnosti.«
»Zato si ne nadevajmo več mask zveličavnosti, ne hlepimo le po trenutnih koristih in nezmerni bogatiji, pač pa mislimo raje na solidarno skupnost.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju