Ključna beseda: literatura

»Ne glede na njihovo šibko kritično maso 'bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj.'«

»Literarni žanr, ki najbolje opiše moje leto: rockovska poezija (s poudarkom na 'rock')«

»Baron Munchausen, Pika Nogavička ali Dobri vojak Švejk – nekdo z brezmejno domišljijo, pustolovec, anarhist. A še raje kot z 'junaki' bi ponočevala s sidekicki, na primer z Grouchom (Marxom) iz stripa Dylan Dog. To bi bil dober vic!«

»Dobri stari umori, ki so jih narekovale srčne zadeve, prevare, ljubosumje, so postajali vedno redkejši.«

»Kriminalke se ne splača pisati za kaj manj, kot je umor.«

»Nihče ne bo prebral tristo strani romana, da bi ugotovil, kdo je izmaknil kozarec vložene zelenjave.«

»Pisati sem začel sebi v zabavo, vse skupaj je bila velika šala – če sem se hotel 'igrati' žanr v celoti, je k temu sodil tudi psevdonim.«

»Sem si pa seveda želel videti, kako delo poteka.«

»Scenarij je kot tvoj otrok, ki je postal polnoleten. Čas je, da gre po svoje.«

»Izgubil sem mentorja, navdih in, kar je najpomembnejše, prijatelja. Takega, kot je on, ne bomo več videli.«

»A to ni bilo stališče, ki so ga zavzeli svetovni mediji; enoglasno so se odločili, da knjiga ni samo avtentična, ampak nekakšno mesijansko sporočilo z 'druge strani'. Meni ni preostalo drugega, kot da sem v otrplem osupljenju opazoval, kako je knjiga lezla po lestvici najbolje prodajanih, komentatorji pa so jo eden za drugim razglašali kot 'pravo stvar'.«

»Nisem bil niti vzoren oče niti vzoren mož – in kot takega se niti nočem prikazovati.«

»Ker njene zgodbe niso miselni konstrukti, bralec odkrije v njih resnične like in resnično problematiko, so dela našla svoje bralce.«

»Tisto, kar je sama doživela, zna preoblikovati v berljive, pogosto napete zgodbe.«

»Naša prva asociacija ob besedi kronika je črna kronika. To v primeru Pascualovih zgodb sploh ni daleč od resnice. Nezakonita melanholija pomeni tudi ljubezen do literature, v kateri je edina naloga junaka to, da je vedno in v vsakem trenutku zanimiv. Beremo jih lahko celo kot kriminalni ali pustolovski roman.«

»To je izziv, ki so si ga 'v turobnem času zadali v želji po živosti, tudi literarnih dogodkov'.«

»Se je Miyuki počutila, kot da ima v rokah majhno opico, ki zvija sprednje šape.«

»Objela, kot da bi tesen objem lahko dva zlil v eno.«

»Ker je karantena spodbudila raznovrstne inovacije na področju spolnih praks, prihodnje leto pričakujemo naval primernih kandidatov.«

»Osvojil sem še šest drugih nagrad, a ta je edina, ki so si jo zapomnili.«

»Ian McEwan je izjavil, da je to najbolj zavidljiva nagrada v angleškem jeziku, Meni se je zdelo, da o seksu pravzaprav pišem kar dobro.«

»Britanskega literarnega stremuha lahko za roko popelješ do ironije, ne moreš pa ga prisiliti, da bi dojel.«

»Je v življenju preveč dobrih stvari, da bi se pustil moriti tem odvratnim grozotam.«

»Pisati pomeni odpirati prostor svobode brez temelja, brez končnega smotra, brez poslednje točke srečanja v neskončnosti zahteve samega nastajanja.«

»Človek je sam in njegova žalost je tudi sama.«

»nekaj let sem vadil jogo in / meditiral pod vodstvom svetovno znanega guruja / ne spomnim se več / katero čakro mi je odprl, vem / da sem se tisto noč boril s tropom / podivjanih psov / čolni za božič niso vozili čez reko / tisto, kar sem vedel in poznal / je nekam poniknilo, verjetno se / stiska v nezavednem kotu / mojega kognitivnega skladišča / čaka / da izgubim nadzor nad svojo omejenostjo …«

»nisem fejsbuk generacija / nisem telefonska generacija / nisem niti filmska niti televizijska generacija / informativne oddaje oslu omrtvičijo možgane / uniformirajo divje brisanje podatkov / nezavedno se seli na britof na medmrežju / tesnobni občutek človeka / da na kahli v njegovi spalnici sedi ameriški predsednik ...«

»tole je slaba najbolj odtrgana pesem / jaz sem jaz za razliko od jaza, ki nisem jaz / moja usta so moja usta, mislim to, kar pišem / jaz nisem drugi / drugi je jaz / reče se druga scena / žigolo, dovolj.«

»Bila sem prepričana, da se je še posebej Blake nekako zavedal tega dogodka. Razumela sem, da je mrtev, vendar sem čutila, da je še zmeraj živ, saj sem slišala glas, ki me je nagovarjal, sicer prikrito, a bil je njegov glas.«

»Tisti, ki pišemo knjige, želimo najbrž doseči mnoge. Toda nekateri pesniki niso deležni tega, da bi jih dosegli v prostorskem smislu, kot je napolnjen avditorij.«