»Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi/postanejo glasba prihodnosti, mir, prijateljstvo, radost: melodija, ki upa.«
»Vsi, otroci, mladi in odrasli, lahko posežemo po kakovostnih mladinskih knjigah, ki nas lahko povežejo v skupnem branju, nam pomagajo razumeti svet okoli sebe ali pa nam omogočajo potovanja iz domačega naslanjača.«
»Od tisočerih zrn soli, tisočerih zrnc cvetnega prahu, iz rojev črk in besed na pisanem papirju. Naj nam bo v veselje: malim in velikim. Dajmo ga z veseljem deliti z drugimi v svoji bližini.«
»V cehu smo ugotovili, da imamo v teh temnih časih priložnost, da z ustvarjanjem tega nenavadnega literarnega dela naredimo nekaj pozitivnega in celo transformativnega. Ljudje se z pripovedovanjem zgodb vedno soočajo s tragedijo in ta knjiga bi bila naš odgovor na covid-19.«
»Skupina živahnih izmišljenih likov na manhattanski strehi v romanu Štirinajst dni si ima veliko za povedati o življenju med pandemijo in še bolj o življenju nasploh, včasih se spustijo v pogovore, razprave ali prepire – in včasih najdejo rešitev v nepričakovanih trenutkih empatije in povezanosti.«
»Ta knjiga je posledica. V celoti je natipkana na mobilni telefon in prevedena iz farsija. Je glas priče in dejanje preživetja, živa slika petih let, preživetih v zaporu in pregnanstvu. Lirični odziv iz prve roke. Krik upora proti nečloveškemu ravnanju z begunci in zaporniki. Še več: proti avtomatiziranemu korporatokratskemu delovanju Kiriarhičnega sistema, abstraktne entitete, ki v nedogled prizadeja trpljenje, njen dejanski podaljšek pa je slehernik, ki, yessir, le izpolnjuje ukaze. Sistem kot hobotnica, ki steguje lovke po vsej Zemlji.«
»Naša vlada je vklenila njegovo telo, toda njegova duša je ostala duša svobodnega človeka ... Velik pisatelj našega časa. Avstralija je za begunce na otoku Manus zgradila pekel. Sramota nas bo vse preživela.«
»Sama bom slovensko žensko poezijo v Italiji raziskovala v povezavi s splošnoslovenskim literarnim videnjem, z gledišča slovenskega dela Trsta in perspektive tržaške heterogenosti.«
»Gre za manj razširjen način proučevanja tržaškosti, ki upošteva prisotnost različnih referentov, se razširi onkraj slovenskega narodnega zatočišča in si zamisli stanje ženske ustvarjalnosti v pomnožitvi nacionalnih razlik.«
»Pesnice s svojega ženskega obrobja lažje ubesedujejo postopek transgresije, s katerim prestopajo prostorske meje, presegajo ustaljene položaje ženske zavesti, prenavljajo žensko in splošno literarno paradigmo, prelamljajo z ustaljenimi družbenimi okviri in zmorejo priklicati iz domišljije utopične vizije prihodnosti.«